Raziskavo in njeno interpretacijo je pripravil novinar hrvaškega medija Index.hr, Nenad Jarić Dauenhauer, ki jo je tudi opisal v svoji najnovejši knjigi.
Na Hrvaškem se več kot 80 % prebivalcev izreka za katoličane, približno 70-75 % se ima za verne, 55-60 % parov pa se odloči za cerkveno poroko.
V Srbiji se ta odstotek povzpne na približno 80-85 %, sicer pravoslavcev, 50-60 % se jih ima za verne, 60-70 % pa se odloči za cerkveno poroko. Več kot 90% Bošnjakov se opredeljuje za muslimane, okoli 75-80% se jih ima za vernike, pri Črnogorcih in Makedoncih ter njihovi prevladujoči pravoslavni veri pa so odstotki nekje za desetino nižji.
Postavlja se torej vprašanje – zakaj smo Slovenci najmanj verni, glede na to da so naše korenine deljene z drugimi jugoslovanskimi narodi v dobršnem delu novejše zgodovine - od Avstro-Ogrske monarhije do SFR Jugoslavije. Zavedati se je treba tudi, da sta bila v SFRJ promovirana ateizem in sekularizem, religioznost pa ne, poudarja Jarić Dauenhauer, ki ugiba, ali bi lahko bili pri tem vprašanju posredi spodnji razlogi.
Razsvetljenstvo
Če gremo še nekoliko dlje v zgodovino, bi lahko bil eden od razlogov ta, da je imela Slovenija razmeroma dolgo tradicijo sekularizma in liberalizma, ki sega v 19. stoletje, ko so se v njej začela razvijati močna razsvetljenska in narodna emancipacijska gibanja. V teh gibanjih je bila vera pogosto obravnavana kot nekaj, kar pripada preteklosti in konservativnim družbenim strukturam.
Urbanizacija
Drugi razlog bi lahko bil ta, da je imela Slovenija razmeroma visoko stopnjo urbanizacije in industrializacije v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi narodi. Enako velja za ekonomsko blaginjo, ki je povezana z nižjo religioznostjo, in v tem pogledu je Slovenija vedno prednjačila, še dodaja avtor knjige.
Protestantizem
Eden od razlogov bi lahko bilo tudi dejstvo, da je imela protestantska tradicija na Slovenskem globoke korenine, ki segajo v čas reformacije v 16. stoletju. Primož Trubar, slovenski protestantski reformator, je imel ključno vlogo pri širjenju protestantizma in natisu prvih knjig v slovenskem jeziku, med drugim prvega slovenskega katekizma in Nove zaveze. S tem je neposredno povezano tudi izobraževanje, saj smo se kot posledica gibanja Slovenci prvi množično opismenili v svojem ljudskem jeziku. Tudi danes je objektivno naš izobraževalni sistem dobro razvit, kakovostnejše izobraževanje pa je pogosto povezano z nižjo stopnjo religioznosti, priznava Jarić Dauenhauer.
Podatki na primer kažejo, da slovenski učenci na testih PISA redno dosegajo nadpovprečne rezultate, v nasprotju s hrvaškimi in srbskimi učenci, ki dosegajo povprečne in podpovprečne rezultate.
