Psov ne ogroža neogotska konstrukcija – ni bojazni, da bi se most na zahodu Škotske zrušil v vode reke Overtoun Burn, ki teče petnajst metrov pod njim. Povod za opozorilo je statistika: v zadnjih šestdesetih letih je z mostu skočilo okoli šesto psov, zaradi česar jih je poginilo več kot petdeset. Do mostu je poromalo na ducate strokovnjakov, da bi razložili ta skrajno nenavadni pojav. Vendar pa vrsti behavioristov, akademikov in vedežev ni uspelo podati razlage, ki bi zadovoljila vse. Verjetno najbolj nenavadna od njih pravi, da pse v globino poganja duh osamljene vdove. Teorija je dokaj sveža – nastala je, ko so na eni od fotografij graščine opazili bledo pojavo. »Ko je baron Overtoun, ki je zgradil most, leta 1908 umrl, je gospa v obupu dolga leta postajala na mostu,« je povedal Paul Owens, učitelj iz Glasgowa. »Nekateri so prepričani, da je del nje ostal tam.«
»Nihče me ne bo prepričal, da je to naredila zanalašč.« - Alice Trevorrow
Drugi pa se spominjajo grozljive zgodbe o dvaintridesetletnem Kevinu Moyju. Ta je oktobra leta 1994, prepričan, da je antikrist, njegov sin pa utelešenje Zlodeja, tega zalučal z mostu. Dojenček je umrl, star le dva tedna.
Alice Trevorrow, medicinska sestra iz Dumbartona, katere psička pasme špringer španjel je pred letom dni skočila z mostu in preživela, je prepričana, da z mostom ni vse v redu. »Nihče me ne bo prepričal, da je to naredila zanalašč,« je dejala. Tisti, katerih nadnaravno ne prepriča, kot razloge za pasjo samomorilskost navajajo depresivne lastnike, ki na pse prenašajo svoje nagone; električne stebre, zaradi katerih se psom meša; in celo zvoke, slišne le psom, ki prihajajo iz bližnje jedrske baze Faslane.
Ko spregovorijo dejstva
Prva poročila o samomorilskih psih izvirajo iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsi vpleteni psi so bili pasem z izredno razvitim čutom za voh, do skokov pa naj bi običajno prihajalo na jasne dni. Na podlagi teh dejavnikov je behaviorist dr. David Sands leta 2006 predstavil sledečo teorijo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so na Škotskem znova naselili kune, ki so se množile v velikem številu. Raziskave so pokazale, da so bile kune in miši prisotne v podrasti ob temeljih mostu. Nato je na polju razpostavil tri zabojnike z vonjavami različnih živali. Ko je spustil deset povečini lovskih psov, jih je sedem oddrvelo proti zabojniku z vonjem po kunah. Zato domneva, da so psi na jasen dan zaznali kune in se, nevedoč, da se nahajajo na mostu, za njimi pognali v neznano. Pse – vsaj tiste, ki niso preživeli – naj bi zatorej ubila radovednost.
