Profimedia

Ameriško sodišče za mednarodno trgovino je s to odločitvijo soglasno ukinilo vse tako imenovane vzajemne carine, ki jih je Donald Trump napovedal 2. aprila, ko je razglasil dan osvoboditve ZDA. Sodišče je sprejelo argument tožnikov, da je Trumpova utemeljitev carin z izrednimi razmerami plod njegove domišljije.

Trump je za uvedbo carin izkoristil zakon o predsednikovih mednarodnih posebnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977 s trditvijo, da veliki zunanjetrgovinski primanjkljaji ZDA pomenijo izredne razmere. Sodišče se s tem ni strinjalo in je ugotovilo, da je Trump prekoračil zakonska pooblastila. O tovrstnih carinah lahko odloča zgolj kongres, je ugotovilo in vladi ukazalo, naj vse doslej zbrane carine vrne.

Sodba Beli hiši nalaga, da mora proces uradne ukinitve carin izvesti v desetih dneh, čeprav jih je večina trenutno že sicer začasno ukinjenih. Odločitev vključuje carine, ki jih je Trump naznanil 2. aprila. Nekatere je potem spremenil oziroma znižal.

Po kritikah proračunske zakonodaje

Musk zapušča Trumpovo vlado

Bela hiša se je pritožila

Trumpa so zaradi carin doletele številne tožbe, sodišče za mednarodno trgovino s sedežem v New Yorku pa je odločalo o tožbi skupine petih majhnih podjetij. "Njegove izredne razmere so plod njegove domišljije. Trgovinski primanjkljaji, ki vztrajajo že desetletja brez povzročanja gospodarske škode, niso izredne razmere," tožbo navaja televizija ABC.

Tožba je bila najprej vložena na Floridi, od koder jo je zvezni sodnik posredoval naprej sodišču za mednarodno trgovino.

Trumpova vlada se je na odločitev sodišča že pritožila. Bela hiša pa je bila v odzivu na sodbo kritična do sodnikov.

"Neizvoljeni sodniki ne morejo odločati o tem, kako pravilno obravnavati izredne razmere v državi. Predsednik Trump je obljubil, da bo Ameriko postavil na prvo mesto, vlada pa je zavezana, da bo uporabila vse vzvode izvršne oblasti za reševanje te krize in ponovno vzpostavitev ameriške veličine," se je odzval pomočnik tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desai.

ZDA

Konec ljubezni: Musk napadel Trumpov zakon, tako se je odzvala Bela hiša

Orodje za izsiljevanje

Trump je za zdaj izgubil pomemben vzvod za izsiljevanje tujih držav. Pričakovati je sicer, da bo uporabil vse možnosti pritožb do vrhovnega sodišča ZDA, kjer računa na podporo konservativne večine.

Tožnike so pred sodiščem za mednarodno trgovino zagovarjali konservativni pravniki, saj so carine v popolnem nasprotju s konservativno doktrino proste svetovne trgovine brez ovir in v nasprotju s predsednikovim poseganjem v kongresna pooblastila.

Trump bo lahko še vedno za 150 dni začasno uvedel 15-odstotne uvozne carine za države, s katerimi imajo ZDA velik trgovinski primanjkljaj. V sodbi je namreč navedeno, da ima predsednik to pristojnost v skladu s 122. členom zakona o mednarodni trgovini iz leta 1974.

Sodba je tudi pustila v veljavi vse carine, ki jih je Trump uvedel z uporabo pooblastil iz 232. člena zakona o širitvi trgovine iz leta 1962.

Uvedel je 25-odstotne carine na večino uvoženih avtomobilov in delov ter na vse v tujini proizvedeno jeklo in aluminij. Te carine so odvisne od preiskave ministrstva za trgovino, ki razkrije tveganja za nacionalno varnost zaradi uvoženih izdelkov, navaja CBS.

Zadevo so obravnavali trije sodniki - Timothy Reif, ki ga je imenoval Trump, Jane Restani, ki jo je imenoval predsednik Ronald Reagan, in Gary Katzman, ki ga je imenoval predsednik Barack Obama.

Poskočile cene nafte

Odločitev ameriškega sodišča je povzročila tudi zvišanje cen nafte. 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v juliju se je v azijskem trgovanju podražil za 78 centov na 62,62 dolarja, julijske terminske pogodbe za nafto vrste brent pa so prav tako pridobile 78 centov, tako da so bile pri 65,68 dolarja.

Trgovci z nafto so tudi v pričakovanju novih ameriških sankcij zoper Rusijo in odločitve razširjene skupine proizvajalk nafte Opec+ glede nadaljnjega črpanja črnega zlata. Z julijem bi ga lahko namreč okrepile.