30. novembra je Stalin nenadno napadel Finsko, ki je bila že dlje časa spor med Švedsko in Sovjetsko zvezo. Njegov načrt je bil hitro zavzetje te države. Stalin je pričakoval, da se bo to zgodilo v enem mesecu, Finska pa se je pogumno upirala vse do marca 1940, ko je bila prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Moskvi. Za uspehe finske vojske je bil precej zaslužen sprva neznani Simo Häyha, ki so mu sovjetski vojaki nadeli vzdevek Bela smrt. Simo še danes velja za najboljšega ostrostrelca vseh časov, in če pogledamo njegovo statistiko, lahko vidimo, zakaj so se Sovjeti tresli pred tem imenom.
Pri dopolnjenih 17 letih se je Simo pridružil teritorialni obrambi, kjer je bil v kolesarskem bataljonu. Po opravljenem služenju je bil odpuščen s činom desetnika. Ob izbruhu zimske vojne (1939) se je odzval mobilizaciji in bil premeščen na kollalsko fronto, kjer je dosegel vse svoje zadetke. 6. marca 1940 je prejel zadetek v čeljust, zaradi česar je padel v komo, iz katere se je prebudil na dan podpisa premirja – 13. marca 1940. Po vojni je bil povišan v poročnika. Zaradi nizke postave je Häyhä uporabljal rusko puško Mosin-Nagant M28 brez strelskega daljnogleda, saj je bil tako manjša tarča, kot pa če bi uporabljal velik in neroden daljnogled. V štirih mesecih zimske vojne (december 1939–marec 1940) je zbral uradno kar 505 (neuradno 542) zadetkov.
Poleg tega je s pomočjo brzostrelke Suomi KP/-31 ubil najmanj 200 sovražnikov. Zaradi svojih zaslug je bil povišan v poročnika že leta 1940, kar še zmeraj velja za najhitrejše povišanje v finskih oboroženih silah. Simo je umrl 1. aprila 2002 v domu za vojne veterane. Star je bil 96 let.
Dogodki
1924 – Adolf Hitler je obsojen na pet let zapora zaradi sodelovanja v pivniškem puču
1933 – v Nemčiji se začne Streicherjev bojkot judovskih zdravnikov, pravnikov in trgovcev
1939 – konec španske državljanske vojne
1944 – pokol v vasi Ascq v francoskem departmaju Nord
1945 – korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike se izkrca na Okinavi
1951 – ustanovljen Mosad
1976 – ustanovljeno podjetje Apple Inc.
1979 – Iran postane islamska republika
2001 – v Beogradu aretiran Slobodan Milošević
2009 – Hrvaška in Albanija sprejeti v NATO
Rojstva
1776 – Marie-Sophie Germain, francoska matematičarka († 1831)
1815 – Otto Eduard Leopold von Bismarck, nemški državnik, kancler († 1898)
1873 – Sergej Vasiljevič Rahmaninov, ruski skladatelj, pianist, dirigent († 1943)
1875 – Richard Horatio Edgar Wallace, angleški pisatelj, novinar († 1932)
1900 – Tone Seliškar, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec († 1969)
1906 – Aleksander Sergejevič Jakovljev, ruski letalski konstruktor († 1989)
1908 – Abraham Maslow, ameriški psiholog († 1970)
1924 – Miodrag Petrović-Čkalja, srbski igralec († 2003)
1929 – Milan Kundera, češko-francoski pisatelj
1961 – Susan Boyle, škotska pevka
1981 – Bjørn Einar Romøren, norveški smučarski skakalec
Smrti
1745 – Gregor Maček, slovenski arhitekt, stavbar
1812 – Lovro Janša, slovenski slikar
1865 – Giuditta Pasta, italijanska operna pevka
1872 – Hugo von Mohl, nemški botanik
1894 – Charles-Édouard Brown-Séquard, francoski fiziolog, nevrolog
1901 – François-Marie Raoult, francoski fizik in kemik
1917 – Scott Joplin, ameriški pianist, skladatelj
1952 – Ferenc Molnár, madžarski pisatelj
1968 – Lev Davidovič Landau, ruski fizik
1971 – Kathleen Lonsdale, britanska kristalografinja
2014 – Jacques Le Goff, francoski zgodovinar
