Vas zanima zaposlitev za nedoločen čas in karierni razvoj? Takšne priložnosti nudi nov zapor
Nov zapor v Dobrunjah bo s polno paro predvidoma začel delovati konec leta oziroma na začetku prihodnjega leta. Če bo to morda rešilo prostorsko stisko, pa kadrovska stiska ostaja.
V Evropski uniji v zadnjih letih o prenatrpanih zaporih poročajo v 13 državah članicah. Znano je, da se s to težavo srečuje tudi Slovenija, čeprav je po deležu zapornikov na 100.000 prebivalcev celo med najboljšimi v EU. Glede na zadnje podatke Eurostata je bilo leta 2023 v EU približno 499.000 zapornikov, kar pomeni 3,2-odstotno povišanje glede na leto pred tem. Po nekaterih ocenah bi se lahko število zapornikov v EU med letoma 2023 in 2027 zaradi geopolitičnih in notranjepolitičnih razmer povišalo za do 200 odstotkov.
Kar zadeva delež zapornikov na 100.000 prebivalcev, je stanje najslabše na Poljskem, Madžarskem in Češkem, kjer so imeli po podatkih iz leta 2023 203, 187 oziroma 181 zapornikov. Na drugi strani so bile v spodnjem, boljšem delu lestvice s 53, 66 oziroma 68 zaporniki Finska, Nizozemska in Slovenija. Po podatkih mednarodne nevladne organizacije Penal Reform International pa naj bi v slovenskih zaporih v zadnjih letih zabeležili povečanje števila primerov sporov med zaporniki. Število primerov naj bi se z 207 leta 2020 povišalo na 314 leta 2023.
Kakšno je trenutno stanje?
Kot so nam pojasnili na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je v slovenskih zaporih trenutno zaprtih skupno 1683 oseb, med katerimi je 1088 obsojencev in 550 pripornikov. Preostali delež predstavljajo osebe v nadomestnem zaporu ali mladoletniki, ki so na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Nepresenetljivo daleč najvišje število zapornikov beležijo v zaporu na Dobu pri Mirni, kjer imajo tudi največje kapacitete. Tam sta zaprti kar 602 osebi. Z 237 oziroma 202 zapornikoma sledita zapora Ljubljana in Maribor. Skupno je zasedenost trenutno 127,5-odstotna.
Poročali smo že, da razlog za »naval« na zapore, da se ti dušijo pod bremenom prevelikega števila jetnikov, med drugim tiči v 308. členu kazenskega zakonika, ki govori o »prepovedanem prehajanju meje ali ozemlju države.« Ta člen oziroma predvsem njegova novela iz junija 2020, s katero so se v času prejšnje vlade precej povišale kazni za ta kazniva dejanja, naj bi bil izvirni »greh« za prenatrpanost, saj velik delež kapacitet zasedajo priporniki in zaporniki, ki so tam pristali zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehoda državne meje. Na Ursiks so nam potrdili, da je povečano število tujcev zaradi zadevnega kaznivega dejanja še vedno »pomemben razlog za veliko prezasedenost slovenskih zaporov.« Na tej pravni podlagi je trenutno zaprtih skupno 621 oseb, od tega sta 202 v priporu, 419 pa jih prestaja zaporno kazen.
Čakajoč otvoritev novega na obrobju Ljubljane
Težave s prezasedenostjo bo predvidoma rešil šele nov zapor v Dobrunjah, ki se bo razprostiral na skupno skoraj pet hektarov velikem zemljišču in bo imel predvidoma kapacitete za približno 388 zapornikov. V skladu z načrti bi moral biti končan že aprila, a se to ni zgodilo. Na Ursiks so potrdili, da je zaključek gradbenih del predviden v sredini letošnjega leta, pri čemer je izvajalec že vložil zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Prav tako je trenutno že v teku notranje opremljanje zapora, začetek polnega delovanja zapora pa je predviden s koncem tega leta oziroma v začetku prihodnjega leta.
Postopno premeščanje
Selitev zapornikov, ki se bo začela po zaključku gradbenih del in prevzemu objekta, bo postopna. Sprva je v načrtu namestitev zaprtih oseb na odprti oddelek, ki se nahaja izven varovalnega zidu. Začeli bodo z odprtim oddelkom zapora Ig, dislocirane enote ljubljanskega zapora, v skladu s prostorskimi možnostmi in ob morebitni prezasedenosti pa bodo preselili tudi zaprte osebe iz drugih dislociranih odprtih oddelkov zaporov. V prvi fazi bodo vzpostavili tudi izobraževalni center za zaposlene, ob tem je predvideno tudi usposabljanje zaposlenih v zavodu, »na podlagi katerega se bodo ti podrobno seznanili s specifikami novega objekta in tehničnega varovanja v njem,« so pojasnili. Nato bodo vzpostavili vse potrebne procese izvrševanja kazni v zavodu in končno začeli seliti tudi zapornike v zaprti del zavoda. To je predvideno za konec tega leta oziroma začetek prihodnjega leta. Najprej tiste v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, nato še zaprte v drugih prezasedenih moških zaporih.
Kdo bo vse skupaj varoval?
S tem bo predvidoma rešena ena težava, a nov zapor ne bo rešil druge pereče problematike v slovenskih zaporih, pomanjkanje kadra. Na Ursiks so pojasnili, da trenutno zaposlujejo 877 ljudi, med katerimi sta 502 pravosodna policista. V tem trenutku so sicer v teku postopki za zaposlitev še 47 pravosodnih policistov, obliž na rano pa predstavlja tudi leta 2024 sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je »omogočila pridobitev pooblastil tudi nekdanjim pravosodnih policistom.« Dodali so, da v različnih zavodih v delo vključujejo tudi upokojene pravosodne policiste ter zunanje in notranje sodelavce, ki so ta poklic v preteklosti že opravljali. Gre skupno za 44 ljudi, ki v skladu s potrebami izvajajo naloge pravosodnih policistov.
Kljub temu je glede na število zapornikov in obseg nalog pravosodnih policistov še vedno premalo, primanjkuje pa tudi drugih profilov zaposlenih, denimo tako inštruktorjev kot strokovnih delavcev, so še opozorili. Ocenjujejo, da bi lahko dodaten kader privabili tudi z izboljšanjem delovnih pogojev, k čemur bo prispeval nov zapor v Dobrunjah. Kot so poudarili na Ursiks, bi marsikoga mora zanimal dinamičen poklic v »zaporu s pomembnimi prednostmi, kot je zaposlitev za nedoločen čas, z vplačilom obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter kariernim in osebnim razvojem.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
