Najbolj priljubljenega slovenskega glasbenika Jana Plestenjaka to leto ni bilo na odrih, vendar to ne pomeni, da ni bil delaven: »Ukvarjal sem se s snemanji, menedžmentom in pripravami na novo turnejo,« pove. Z minevanjem let opaža, da ima malo manj energije, a se je naučil tudi odvreči balast.
»Z leti dobiš modrost in boljšo razsodnost. Delam tudi na tem, da me ne bi bremenili znanje in izkušnje. Da spustim skozi tudi kaj mladostno svežega. Otroci vse doživljajo intenzivneje, nato pa se z leti naložijo stvari. Naučil sem se ne razmetavati energije po nepotrebnem. Živimo v digitalnih časih, ko je treba svojo idejo posredovati na kopico platform in se mogoče celo izgubi. Včasih se vprašam, ali je sploh vredno toliko dela za tistega malo, kar se potem zgodi na odru in je božansko. Odre zelo pogrešam, kadar pa pomislim, kaj vse je treba narediti za vse to, se kar malo preplašim. Igra v medijskem svetu je danes postavljena na novo. Tista starinska je bila veliko bolj romantična. Tudi jaz grem skozi življenje s telefonom v roki, vendar nikoli z mislijo, da bi lahko nekaj delil,« pravi.
Raje kot lučke v mestu ima domači mir
Jan, ki praznike doživlja drugače. »Ker sem ves čas na odrih, zabavah, koncertih, praznike težko doživljam kot nekaj posebnega. To je bolj za ljudi z 'normalnim' življenjem: nekajkrat na leto gredo ven, priredijo zabave ali se dobijo s prijatelji. Če pa imaš to vse življenje vsaj enkrat na teden, najbolj pogrešaš mir. Nisem človek, ki bo šel v mesto gledat lučke in na kuhano vino. Raje doma v miru sedem brez glasbe in si narežem kakšno dobro klobaso ter odprem steklenico. Za druge pa so prazniki nekaj krasnega. Takrat so prosti, srečajo se z ljudmi … Prazniki za človeka, ki tedensko skrbi za zabavo drugih, izgubijo romantiko,« prizna. In jih ne mara načrtovati.
Izpostavljeno
7 stvari, ki jih želite vedeti o napolitankah
»V mojem profesionalnem življenju je veliko načrtovanja, zato imam v zasebnosti raje spontanost.« Tako tudi praznuje in kupuje darila. »Dogovorjeni smo, da se doma ne obdarujemo na zapovedane praznike. Raje takrat, ko najdem kaj lepega, to kupim in podarim, saj ni fino kupovati daril pod obremenitvijo. Obenem pa sem tako neučakan, da ne bi mogel čakati pol leta, da izročim darilo,« se muza glasbenik, ki mu misli pogosto zatavajo v čas pred dvema letoma, ko se je poslovil njegov brat Domen.
Spomin na pokojnega brata Domna
»Velikokrat sanjam o njem. Ko grem k mami, kar je zelo pogosto, saj je stara 91 let in se dobro drži, se veliko pogovarjava o njem. Nanj me spominjajo slike, ki mi jih je podaril, pa stoli in šopek mačic v vazi, ki jih je sam nabral in mi jih nazadnje prinesel za rojstni dan. Velikokrat se zalotim, da si rečem, zdaj moram poklicati Domna, mu nekaj povedati, ga povabiti na kavo … Ne vem, ali bo to kdaj izzvenelo.«
In ker so prazniki tudi za odlaganje bremen, nas je zanimalo, kaj bi z veseljem odložil. »Najbolj bi bil vesel, če ne bi bilo interneta. Navkljub vsem plusom, ki jih je prinesel, bi se več družili, bili pozornejši na ljudi in stvari okoli sebe, globlje bi doživljali. Tudi sam sem ta bolnik, ki ne more brez spleta. Od vseh izumov človeštva v zgodovini je internet najbolj spremenil psiho človeka in medsebojnih odnosov. Če bi ugasnili internet in televizijo, odložili revije, bi se to zgodilo v enem tednu,« je prepričan Jan. Ob tem ljudem v novem letu želi čim več miru v sebi.
