»Ko sem šel leta 2008 na prve paralimpijske igre, sploh nihče ni vedel, da grem tja. Med paralimpijskimi igrami v Riu leta 2016 se je to bistveno spremenilo. Ko sem se vrnil, sem imel zelo lep sprejem pri županu. Tako je bilo tudi po igrah v Tokiu. Zdaj pa čutim to podporo že pred igrami. Pa tudi eden od prijateljev mi je dejal, da je zdaj že prišel čas, da s četrtih iger prinesem domov kolajno,« je že marca v svojem slogu razmišljal Dejan, ki je tudi sam izkusil, kako krut in zahteven je parašport. »Ko poslušaš mojo zgodbo, si lahko misliš tudi tako: pa dobro, oni Fabčič se loti enega športa, mu dajo letalsko karto, pa gre na paralimpijske igre. Pa ni tako. Parašport je postal tako profesionalen, da je zelo težko priti na paralimpijske igre. Če treniraš enkrat ali dvakrat na teden, te ni. Sam treniram vsak dan po dve do tri ure,« je jasen Dejan.
Dejana so po prihodu domov navijači pričakali na letališču, potem pa je sledil veličasten sprejem v domači občini v Vipavi. Sprejem je pripravilo Turistično društvo Podnanos v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podnanos in občino Vipava. Polna dvorana domačinov je z navdušenjem pozdravila svojega junaka, svojega sokrajana. V uradnem delu programa so se Dejanu poklonili in mu čestitali predsednik Športne zveze Ajdovščina Miloš Popovič, vodja slovenske odprave na paralimpijske igre Boro Štrumbelj ter predsednik Lokostrelskega kluba Budanje Primož Bratina. Domači župan Anton Lavrenčič je velik podpornik parašporta, to je že večkrat pokazal. Po osvojeni kolajni je Dejanu podelil županovo priznanje, kar je še dodatno poudarilo pomen tega uspeha za celotno skupnost. Takih uspehov ne bi bilo brez podpore družine, trenerke Brine Božič, Slovenskega paralimpijskega komiteja, predvsem pa ne brez izvrstne podpore lokalnega Lokostrelskega kluba Budanje, na katerem strelišču se je s treningi pogosto koval Dejanov bron. Ob tej priložnosti je Dejanu roko v znak čestitke in zahvale stisnil predsednik kluba Primož Bratina.
Da je bil sprejem in pol, so poskrbeli Komorni zbor Ipavska, Mešani pevski zbor Stanko Premrl Podnanos (mimogrede, tu Dejan tudi sam poje) in skupina Polkatres. Domačini so v neformalnem delu poskrbeli tudi za pogostitev. Tako to delajo in znajo srčni Primorci! V preteklih dneh so mu sprejem pripravili tudi v pevskem zboru Komorni zbor Ipavska, ob vrnitvi v službo – Dejan je zdravnik v Zdravstvenem domu Nova Gorica, v specialistični ambulanti za sladkorno bolezen in bolezni ščitnice – pa so mu tudi stanovski kolegi upravičeno zaploskali in čestitali.
