Arheologi trdijo: droge so pomagale ustvariti mogočne civilizacije v Andih
V podzemnem hodniku templja Chavín de Huántar, visoko v perujskih Andih, je skozi ozke prezračevalne jaške prodirala le medla svetloba in se odbijala od zglajenega kamna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Duhovniki so trobili v okrašene školjke, globoki zvoki pa so odmevali med stenami. Pomočnik je z votlo koščeno cevko romarju v nos pihnil močan psihoaktivni prašek in ga poslal na kratko, a izjemno intenzivno notranje potovanje. Arheologi že dolgo domnevajo, da je bil približno 3000 let star tempeljski kompleks Chavín de Huántar središče takšnih obredov, piše spletna stran Science.
Psihoaktivne rastline
Na kamnitih reliefih so upodobljene psihoaktivne rastline, izklesane glave pa prikazujejo ljudi, ki se spreminjajo v kače, ujede in jaguarje. V bližini krožnega trga, zasnovanega tako, da je ojačeval šumenje vode v podzemnem kanalu, so našli trobente iz ekvadorskih školjk. Pod kompleksom se skriva zapletena mreža galerij, kjer so odkrili ostanke več deset zglajenih grafitnih ogledal in 4,5 metra visoko granitno stelo božanstva z čekani.
Dolgo so imeli le posredne dokaze o obrednem uživanju drog. Leta 2016 pa je skupina pod vodstvom arheologa Johna Ricka z Univerze Stanford odkrila novo podzemno galerijo. Med dveletnim izkopavanjem njenega dna so našli 21 koščenih cevk.
Sledi tobaka in semen drevesa vilca
Analize so na njih razkrile sledi tobaka in semen drevesa vilca (Anadenanthera colubrina). Ta vsebujejo bufotenin, dimetiltriptamin oziroma DMT in 5-MeO-DMT, kombinacijo snovi, ki povzroča kratkotrajne, vendar izredno močne privide. »Že desetletja govorimo, da so starodavni prebivalci Andov uporabljali psihoaktivne snovi. Zdaj smo dobili neposredno potrditev,« je dejal arheolog Dan Contreras z Univerze na Floridi, ki je sodeloval pri raziskavi, objavljeni maja 2025.
Ko sodobna medicina pomaga arheologiji
Odkritje je omogočil tudi razvoj občutljivih metod za zaznavanje kemičnih in bioloških ostankov v več tisoč let starih predmetih. Nekatere tehnike so bile prvotno razvite za farmacevtske in medicinske raziskave.
K ponovnemu zanimanju za starodavne droge so prispevale tudi raziskave možnosti uporabe halucinogenih snovi pri zdravljenju duševnih bolezni. Arheolog José Capriles z Univerze Pennsylvania State pravi, da je dolgo prevladovalo prepričanje, da droge povzročajo predvsem bolezni in zasvojenost. Danes je znanost do njih nekoliko bolj odprta, zato je za takšne raziskave na voljo več denarja, zanje pa se zanima tudi vedno več mladih raziskovalcev.
Obredi s psihoaktivnimi snovmi zelo pomembni
Nova spoznanja kažejo, da obredi s psihoaktivnimi snovmi niso bili le obrobna verska praksa, ampak so morda pomembno vplivali na nastanek andskih civilizacij.
Rick meni, da so duhovniki v Chavínu k obredom vabili pripadnike elit iz drugih pokrajin. Psihoaktivne snovi so uživali sredi skrbno ustvarjene predstave svetlobe, zvoka, vode, kamnitih podob in skrivnostnih podzemnih prostorov. Občutek stika z nadnaravnim je duhovnikom omogočal, da so utrjevali svojo avtoriteto.
Inki ustavili obrede z drogo
Chavínov uspeh so pozneje posnemala druga središča. Ljudstva Tiahuanaco in Wari so podobne običaje uporabljala za krepitev verske, družbene in politične moči. Širša obredna uporaba psihoaktivnih snovi je začela upadati po vzponu Inkov po letu 1200, preostale prakse pa so po prihodu leta 1532 preganjali španski osvajalci.
Rastline so se sicer še naprej uporabljale v zdravilstvu in manjših verskih obredih, ponekod pa jih je mogoče še danes kupiti na tržnicah.
Celina kot lekarna na prostem
Ko so ljudje pred najmanj 15.000 leti prišli v Južno Ameriko, so našli izjemno raznoliko okolje, bogato s psihoaktivnimi rastlinami. Botaniki ocenjujejo, da na celini raste več kot sto vrst, ki lahko bistveno spremenijo človekovo zavest. To je več kot dve tretjini vseh znanih psihoaktivnih rastlinskih vrst na svetu.
Koka, iz katere pridobivajo kokain, uspeva v tropskih gozdovih ob Andih. Kaktus San Pedro, ki vsebuje meskalin, raste vzdolž suhe pacifiške obale, drevo vilca pa na kamnitih zahodnih pobočjih gorovja. V porečju Amazonke iz ovijalke in grma pripravljajo temno rdeči napitek ayahuasca, ki povzroča intenzivna vidna in psihološka doživetja.
Obalne skupnosti ob Peruju "zadete" že pred našim štetjem
Obalne skupnosti v današnjem Peruju naj bi s psihoaktivnimi rastlinami eksperimentirale že v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Trdnejši dokazi prihajajo iz Chavína, ki se je razvil okoli leta 1200 pred našim štetjem. Tempeljski kompleks so uporabljali več stoletij, po potresu okoli leta 550 pred našim štetjem pa je začel propadati.
V Chavínu niso našli obrambnih zidov, palač ali dokazov o organizirani vojski. Ni bil prestolnica države, temveč romarsko središče, ki je privabljalo ljudi iz oddaljenih delov Andov. Njegova moč očitno ni temeljila na prisili.
Šamani in duhovniki
Rick domneva, da je obstajalo več stopenj skrivnih združenj pod vodstvom šamanov in duhovnikov. Najširši krog romarjev je sodeloval pri javnih obredih na velikem odprtem trgu. Elita je vstopila na manjši krožni trg, obdan z reliefi, med katerimi so tudi upodobitve kaktusa San Pedro. Najbolj izbrani udeleženci pa so v podzemnih galerijah morda vdihavali prašek vilce.
Ker lončenina iz nekaterih galerij izvira iz različnih delov severnega Peruja, bi lahko bili posamezni prostori namenjeni izključno gostujočim elitam.
Vsi raziskovalci se s tako široko razlago ne strinjajo. Argentinska arheologinja Verónica Lema opozarja, da še vedno nimamo dovolj dokazov, da bi zanesljivo vedeli, kaj se je dogajalo v posameznih delih templja in kakšen je bil namen obredov.
Kljub temu je vpliv Chavína očiten na približno 20 drugih najdiščih. Rick meni, da so med seboj tekmovala za romarje ter spreminjala svoje obrede in mešanice snovi. »To je bilo obdobje izjemne ustvarjalnosti in tekmovanja. Če nisi uporabljal najnovejših psihoaktivnih sredstev, si zaostal,« pravi.
Sledi meskalina v obrednih posodah
Pomembno najdišče je tudi Atalla, približno 450 kilometrov jugovzhodno od Chavína. Med letoma 1000 in 500 pred našim štetjem je bilo to veliko versko središče z monumentalno stopničasto ploščadjo, keramiko in reliefi, na katerih se prepletajo človeške in živalske podobe.
Arheologinja Michelle Young iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja je v tempeljskem območju našla koščke čaš v obliki kaktusa. Njihova oblika je nakazovala uporabo kaktusa San Pedro, vendar so raziskovalci želeli najti tudi kemične sledi meskalina.
Na Univerzi Vanderbilt so razvili metodo, s katero so ostanke lahko analizirali, ne da bi poškodovali keramiko. Tekočina, nanesena na koščke posod, je vsrkala ostanke snovi, ki so jih nato proučili z masno spektrometrijo.
Meskalina niso neposredno zaznali, našli pa so 15 vrst lipidov oziroma maščobnih organskih molekul. Nekatere morda izvirajo iz onesnaženja med izkopavanjem, lahko pa so tudi razgradni produkti meskalina. Raziskovalci bodo zato rezultate primerjali z običajnimi posodami, ki niso bile namenjene obredom.
Trgovske poti psihoaktivnih rastlin
Novi dokazi osvetljujejo tudi širjenje kulture Tiahuanaco, ki se je razvila ob jezeru Titikaka v današnji Boliviji. Po letu 200 je njen vpliv segel v severni Čile, Argentino in do pacifiške obale Peruja.
Arheologi so leta 2024 v skalnem zavetišču blizu 6500 metrov visoke gore Sajama našli koščke tekstila, okrašeno keramiko, luksuzne predmete in leseno ploščico za vdihavanje vilce. Predmet so datirali v obdobje med letoma 250 in 550.
Izdelan je bil iz lesa tropske palme in okrašen v slogu, značilnem za več kot 500 kilometrov oddaljeno Amazonijo. Najdišče je bilo zato verjetno postaja na poti karavan lam, ki so prenašale dragocene izdelke in psihoaktivne rastline iz pragozda ter vzhodnih pobočij Andov. Trgovske mreže so povezovale »zeleni ocean« Amazonije s Tihim oceanom.
Cueva del Chileno: cevke za vdihavanje
Še pomembnejše odkritje je sledilo v bližnji jami Cueva del Chileno. V izjemno dobro ohranjenem usnjenem zavitku so našli ploščice in cevke za vdihavanje, lopatice iz laminih kosti ter mošnjiček, narejen iz treh skupaj sešitih lisičjih gobcev.
Analiza snovi iz mošnjička je razkrila pet močnih psihoaktivnih spojin, med njimi kokain, DMT in bufotenin. To je prvi dokaz, da so rastline, povezane z ayahuasco, trgovci prinašali iz Amazonije v visoke Ande. Najdba je tudi najstarejši dokaz, da so južnoameriška ljudstva mešala različne psihoaktivne oziroma zdravilne sestavine.
O razširjenosti njihove uporabe pričajo še zbirke iz čilske vasi San Pedro de Atacama. Med približno 400.000 predmeti je več sto ploščic, cevk, lopatic in mošnjičkov za psihoaktivni prašek.
Lema je prepoznala tudi cevke iz ptičjih kosti, ki so jih uporabljali kot pripomočke za klistiranje. Tako je telo vilco vsrkalo še učinkoviteje kot skozi nos. Odprtine na ceveh so bile izdelane z milimetrsko natančnostjo, odmerek pa je bilo mogoče spreminjati z različnimi zamaški.
Pripomočki za droge v vsakem tretjem grobu iz obdobja Tiahuanaca
Po oceni etnobotanika Constantina Torresa pripomočke za droge najdejo v približno vsakem tretjem grobu iz obdobja Tiahuanaca. Ker jih praviloma niso polagali v ženske grobove, bi jih lahko uporabljala približno polovica moških. Torres meni, da ne gre za vpliv osvajalske vojske, temveč za širjenje ideologije brez trdnega osrednjega nadzora.
Pivo, obogateno z vilco
Okoli leta 600 je iz mesta Huari v današnjem Peruju zraslo kraljestvo Wari, ki ga številni raziskovalci opisujejo kot prvi južnoameriški imperij. Pri širjenju je združevalo vojaško silo in diplomacijo, na osvojenih območjih pa gradilo utrjene naselbine.
V nasprotju s kulturo Tiahuanaco pri ljudstvu Wari skoraj ne najdemo ploščic za vdihavanje drog. Njihove elite so oblast utrjevale z velikimi pojedinami, na katerih so stregli pivo, pripravljeno iz plodov drevesa molle.
Nekateri varilci so pivu očitno dodajali zmleta semena vilce. Na obrednih posodah se pojavljajo njihove upodobitve, med ostanki pojedin pa so našli tudi 13 semen. Neposrednih kemičnih dokazov v posodah za zdaj še ni.
Napitek za večjo povezanost ljudj
Vilca v kombinaciji s pivom povzroči manj intenzivno, vendar dolgotrajnejše doživetje kot pri vdihavanju praška. Raziskovalec Justin Jennings domneva, da je napitek med gosti spodbujal občutke odprtosti, povezanosti in zaupanja. Tako naj bi gostitelji pridobivali zaveznike in podporo za širjenje imperija ter zahtevne namakalne projekte.
Nekateri arheologi ostajajo skeptični. Donna Nash poudarja, da bo hipotezo sprejela šele, ko bodo ostanke vilce odkrili neposredno v čaši ali vrču. Lema pa opozarja, da učinkov psihedelikov v sodobni zahodni družbi ne smemo samodejno preslikavati v svet starodavnih Andov. Pomembnejša od samega kemičnega učinka snovi so bila morda prepričanja udeležencev in pomen obreda.
Inki so izbrali koruzno pivo
Arheološki dokazi o obredni uporabi močnih psihoaktivnih snovi po letu 1000, ko sta propadli kulturi Wari in Tiahuanaco, postanejo redkejši. Dve stoletji pozneje so se po Andih začeli širiti Inki, stare psihoaktivne snovi pa je postopoma zasenčilo koruzno pivo čiča.
Pitje čiče je postalo osrednji del javnih obredov na velikih trgih, z njo pa so Inki plačevali tudi delavce. Njihova prednostna naloga je bila ustvarjanje političnih zavezništev, ne širjenje verskega kulta.
Po prihodu Evropejcev so španski osvajalci obrede, ki so jih razumeli kot demonske, poskušali izkoreniniti. Toda znanje o rastlinah ni povsem izginilo.
Starodavna romarska pot znova oživlja
Raziskovalci pričakujejo, da bodo nove analitične metode prinesle še številna odkritja. Proučevanje različnih vrst koke bi lahko denimo razkrilo starodavne trgovske poti in kulturne vplive, ki so se širili skupaj z dragocenimi rastlinami, piše Science.
Toda kemični podpisi sami ne bodo pojasnili, kako so psihoaktivne snovi spreminjale politiko, verovanja in družbene odnose. V Chavínu se izkopavanja nadaljujejo. Nedaleč od starodavnega templja danes delujeta tudi središči, v katerih domačinom in tujcem ponujajo sodobne psihoaktivne obrede. Nekateri obiskovalci so podkupili celo varnostnike, da so ponoči vstopili med tempeljske galerije. Njihova želja po spremenjenih stanjih zavesti pa ima dokazno zelo dolgo zgodovino.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
