Od pokojnega kolega se je med prvimi na družbenem omrežju Facebook poslovil veteran jugoslovanske glasbene scene Janez Bončina - Benč. "Zoran Crnkovič, prijatelj moj dragi, moj pravi bluesman, prehitel si me … Počivaj v miru," je zapisal v slovo.
"Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho, vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben. Nekje tam, kjer je danes vogal tudi že nekdanje zasavske banke pri rondoju. Od tam pa do skupine Jutro ni bilo več daleč, čeprav je že prej preigraval v drugih, ne tako znanih skupinah. Njegovo Jutro pa je bilo v 70-tih res čisto ta prava in zaresna rock skupina, ki so jo poznali tudi drugje po Jugi. Na enem od prvih Boom festivalov je prišlo celo do zadrege, ker sta nastopali dve skupini z imenom Jutro. A si je potem ona druga, menda ravno na poti iz Ljubljane v Sarajevo, kar na vlaku izmislila novo ime - Bijelo dugme. Skupina Jutro je verjetno še najbolj poznana po rock priredbi Mozartove Male nočne glasbe. In solo kitari Zorana. Kasneje, po razpadu skupine Jutro, je muziciral bolj kot ne občasno, a vsaj eno poletje je v starih Zrčah v Novalji na Pagu s skupino glasbenikov iz vseh vetrov, igral v tamkajšnjem lokalu. Skupaj z Doco Marolt (ex Bele vrane), basistom Brunom Langerjem in še nekaterimi. Novalja je bila tako njegovo stalno "pribežališče", saj njegova družina prihaja prav od tam. Skromen v besedah, a bogat v preigravanju solo vložkov. Naj bo tako tudi tam, za mavrico," pa je o pokojnem Zoranu zapisal pisatelj Roman Kukovič.
