Na današnji dan se vprašajmo, kaj duša sploh je
O duši pogosto slišimo v kontekstih, kot so: »Ta človek mi je pri duši … Midve sva sorodni duši … Pri duši me je zabolelo, ko sem izvedela …«
Ljudje smo potomci matere Zemlje, saj je naše telo sestavljeno iz zemeljskih elementov. Samo pomislite, da imate železo v krvi oziroma v hemoglobinu, pa kalcij v zobeh, kosteh in podobno. Vse to je tudi v naravi. Predstavljajmo si svoj krvni in limfni sistem, ki s hrano oskrbujeta naše telo in limfe, ti pa nas varujejo pred okužbami in telo čistijo ter ga ohranjajo pretočnega.
Podobno je v naravi, ko reke in potoki hranijo zemljo … Naše fizično telo je del narave. Pravimo, da smo mikrokozmos v makrokozmosu – miniaturna odslikava matere Zemlje.
BOŽANSKI IZVOR
Torej smo otroci, potomci združitve matere Zemlje in očeta Boga, kreatorja vseh bitij. In po očetu smo prejeli dušo, ki je nematerialna, večna. Torej smo del božanskega vira, in to nas povezuje z vsem absolutnim. Ker smo vse, nimamo možnosti doživljati samega sebe, ker ni ničesar, kar nismo. In tako božanski vir ustvari unikatne duše, individualne izraze samega sebe. Pomembno je, da sprejmemo svojo individualnost, občutek ločenosti, saj le tako lahko razvijamo sebe v celoti kot osebnost.
Namreč mnogi duhovni učitelji predlagajo, naj se odpovemo individualnemu ter naj se kot duhovna bitja zlijemo v eno. Dejstvo pa je, da so to sposobne storiti le duše na izjemno visoki stopnji zavesti, kar pa večina še ni, in se zato razvija v tesnih intimnih odnosih, z delom in učenjem, in ne v zaprtih, odmaknjenih krajih, ločeno od preostalega posvetnega sveta.
Duše vsebujejo določene vidike božanskega izvira, a ne vseh. Ta božanski del v nas je sposoben doživljati sebe skozi božansko kreacijo. Duša vsebuje kreativne sposobnosti in je kot božanski vir; doživlja samo sebe skozi kreacije. Torej mi doživljamo sami sebe skozi ustvarjalnost, kreativnost, skozi delovanje. Seveda nimamo enakih sposobnosti kot božanski vir (po domače, nismo bog). Kot duša v zemeljskem telesu ne moremo kreirati novih planetov, rastlin, rib, živali. Naša kreacija oziroma naše ustvarjanje je bolj omejeno.
NAŠE LASTNO IGRIŠČE
Odkar smo utelešeni, je naše kreativno »igrišče« človeško doživljanje, človeške izkušnje. Mi lahko kreiramo le lastne izkušnje, ne izkušenj drugega človeka. Naše človeško doživljanje kreacije je kot neposlikano platno – nanj rišemo tako, kot želimo, seveda v skladu s svojo naravo, sposobnostjo, dharmo in voljo.
Abstraktni in logični um naj bi bila enakovredna. Žal smo bili deležni klasičnega šolskega sistema, ki temelji na logičnem načinu dojemanja (jangu, levi možganski polovici) in zapostavlja abstraktni um (jin, desno možgansko polovico), kjer je tudi intuicija.
Pomembno je, da se zavedamo sebe – sebstva v celoti. Vse komponente naše osebnosti naj nam dobro služijo. Vse komponente naj igrajo (vsaka svoj instrument) v sozvočju, da (p)ostanemo harmonična osebnost, kot simfonični orkester, ki izvaja čudovito melodijo.
Fizično telo je dom naše duše. Prav je, da upoštevaš svoj razum, kajti če nečesa ne razumeš, temu rečemo dogme. V tej vodnarjevi dobi pa ni več prostora za dogme. Z aktivacijo telesa, z gibi, tudi krepimo voljo. Voljo pa potrebujemo za samorealizacijo.
Pravijo, da ni pomembna dolžina našega življenja, temveč kakovost. Voljo potrebujemo, da živimo kakovostno, kajti z njo vplivamo na namen.
KDO SEM JAZ
Spoznajmo najprej komponente osebnosti.
Vemo, da nismo zgolj fizično telo, temveč tudi misleči in čuteči človek. Številni, in vedno več jih je, priznavajo večni obstoj duše. V ezoteriki temu pravimo, da imamo poleg fizičnega še »energijska« telesa, ki obdajajo oziroma preslikavajo naše fizično telo. Vsa energijska telesa med seboj sodelujejo in prenašajo informacije. Na primer: če smo dlje časa potrti, se bo to odslikavalo tudi na naši fizični ravni kot sključena hrbtenica, obrazne gubice in podobno. Pogosto pa dolgotrajne čustvene in mentalne »nevšečnosti« pustijo sledi na zdravju – začne nam pešati imunski sistem oziroma določen organ. Temu pravijo, da je vzrok zdravstvenih težav »psihosomatskega« izvora.
Tokrat vam želim predstaviti osnovne komponente osebnosti.
Tudi ego je del naših osnovnih komponent osebnosti, njegovo vlogo opisujem v nadaljevanju.
Sebe si predstavljajmo kot barko: njeno dno predstavlja naše fizično telo, jambor predstavlja jaz, krmilo naš razum in jadro z vetrom predstavlja dušo. Komponente osebnosti so: fizično telo, razum, jaz (višji jaz in ego) ter duša. Te se med seboj prepletajo, dopolnjujejo ali pa si nasprotujejo.
Če se vse komponete osebnosti dopolnjujejo, govorimo o harmonični, v nasprotnem primeru pa o zmedeni osebi.
KAKO DOŽIVLJAMO SEBE
Sebe doživljamo skozi vse te komponente. Vendar ne vedno v pravih, enakih razmerjih. Pogosto je opaziti, da mnogi dajejo prednost eni in zanemarijo druge. Primer: predstavljajmo si glasbeno skupino. Imamo vokal, bobne, električno kitaro in klaviature. Vokala se ne sliši, ne pride do izraza, če so drugi instrumenti, na primer bobni, preglasni. Tako je pri mnogo posameznikih. Glas duše in sporočilo, ki ga prejemamo, je nežni glas, ki ga pogosto preglasi ego (bobni). In človek posledično »ne živi iz duše«, zato sprejema veliko »napačnih« odločitev.
Ljudje iščemo svojo identiteto in se sprašujemo, »kaj smo« in kaj bi lahko postali. V dobi na pragu odraslosti pa se to vprašanje mnogim, verjetno tudi vam, še pogosteje in intenzivneje poraja. V življenju se boste srečevali z različnimi ljudmi, njihova identiteta pa se bo na primer izrazila nekako takole:
»Jaz sem (moj poklic ali delo, ki ga opravljam).«
»Jaz sem (moj hobi).«
»Jaz sem (študijski naziv: dipl., ing., mag., dr.).«
»Jaz sem (stan: samski, v razmerju, poročen, ločen, vdovec).«
»Jaz sem (glede na državo, raso, religijo).«
In še in še.
V življenju naletimo tudi na kritike, ponižanja in žaljivke, včasih utemeljene, včasih pa tudi ne. Veliko kritik, ki dejansko niso »na mestu«, prihaja iz ust nepoznavalca – nekompetentne osebe, ali pa so obsodbe preostre in se oddaljujejo od univerzalne resnice.
Namreč eno univerzalno resnico nam je v trajno dediščino zapustil pesnik dr. France Prešeren, ko je dejal: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Dejstvo je, da ljudje na nižji stopnji zavesti ne morejo soditi ljudem na višji stopnji zavesti. Okolje, predvsem tesno vpleteno v naše življenje, kot so starši, sorojenci in učitelji, tudi duhovni vodje, v marsičem pripomorejo k mnenju, ki ga oblikujemo o samem sebi. Pa vendar smo s polnoletnostjo prevzeli odgovornost, da se bomo prevzgojili in se znebili »etiket« o tem, kaj smo in kaj naj bi bili v očeh drugih.
Resnica: Ko smo resnično celostno zrele osebe, nas ne »premaknejo« – ne spremenijo ne porazi ne uspehi. Ne kritike, obsodbe in niti slava, materialni dosežki in intelektualne nagrade v smislu diplom in priznanj nam ne pridejo do živega, da bi nas spremenili v smislu samopomembnosti. Ko smo celostno (duhovno in čustveno) zreli, smo (dokaj) ravnodušni do mnenj drugih, še posebej do mnenj nekompetentnih oseb.
VEČNOST DUŠE SKOZI REINKARNACIJO
V karmični diagnostiki dojemamo dušo kot večno in kot taka menja samo telo, ki se rodi v novem okolju, v drugem času. Dušni spomin ostaja zabeležen v DNA in se aktivira ob podobnih situacijah, s katerimi se duša v novem telesu sooča.
Primer: Oseba, ki je bila v prejšnjem življenju spolno zlorabljena, bo to na neki način občutila v intimnih odnosih v novem življenju.
Oseba, ki so jih v prejšnji inkarnaciji ukradli otroka in se je zaobljubila, da otrok ne bo več imela, to zaobljubo lahko prenese tudi v novo življenje. Posledično vidi svet kot zelo krut (skozi temna očala pretekle dušne izkušnje) in svojo odločitev povezano z nekdanjim dušnim spominom, to trditev na ta način utemeljuje. Kljub temu da danes živi v »varni družbi« in je dobro materialno priskrbljena.
DANAŠNJA PSIHOLOGIJA TEMELJI NA DEJSTVIH IZ OTROŠTVA
Mnogi psihoterapevti ob klientovih težavah raziskujejo otroštvo in na neki način »krivijo« slabe starše za duševno zdravje pacienta. Alkoholizem, spolna zloraba, čustvena hladnost, nasilje in podobno naj bi ustvarili pogoje za »šibko duševno stanje« odraslega človeka. Pri tem se absolutno strinjam, saj je mlado telesce, dojenček, otrok in najstnik tako zelo občutljiv in ranljiv kot mlado drevesce. Če ga v prvih, temeljnih letih ne negujemo in skrbimo za njegovo trdno in uspešno rast, lažje klone pod pritiski ekstremnih vremenskih okoliščin in zunanjih vplivov.
KARMIČNA POVEZANOST MED OTROKOM IN STARŠI
Ob poslušanju krutih zgodb čustvene zlorabe v otroštvu, ki jih ni malo, se poraja vprašanje: Ali si duša sama izbere starše in izkušnje, okolje in družbo, v katero se bo inkarnirala? Odgovor je sicer da, vendar obstaja globlja razlaga.
Preden se duša inkarnira in si izbere roditelje in čas ter kraj rojstva, obstaja dušna naveza. Namreč kot po sistemu delodajalec in delavec, ki skleneta pogodbo o zaposlitvi, tako tudi bodoči roditelji sklenejo dogovor z dušo, ki ji bodo omogočili novo fizično življenje. Gre za vzajemno pogajanje in ob koncu pogajanja »sklenejo dogovor«.
Vendar, pozor!
Mnogi med nami smo že podpisali kakšno pogodbo, na primer »najemno pogodbo« ali »pogodbo o delovnem razmerju«, »kreditno pogodbo« ... Takrat v času sprejemanja pogojev so se nam zdele možnosti obetavne, kasneje pa so se okoliščine spremenile. Na primer: delodajalec za vodjo postavi človeka, ki na zaposlenega izvaja čustveno nasilje. Delavec o tem ni bil pogodbeno seznanjen pred začetkom delovnega razmerja in nad sodelovanjem je razočaran. Najemodajalec v stanovanju doživlja hrup sosedov in tudi v tem primeru je nad najemom razočaran.
Pomni!
Mnogi starši so se zaobljubili, da bodo skrbno in dobro opravljali svoje poslanstvo, kasneje, ko se jim otrok rodi, pa zapadejo v alkoholizem ali droge in zanemarjajo otroka. S tem si starši ustvarjajo negativno karmo. Otroci, ki so jih že sprejeli za roditelje, pa jih ne morejo več zamenjati, kot na primer delodajalca ali najemodajalca …
Ko otrok odraste, je odgovoren za celjenje svojih čustvenih ran. Kriviti druge (starše in okoliščine) in se samopomilovati ne reši travmatične izkušnje.
Postanimo odgovorni, močni in dajmo sebi to, česar nam starši niso dali:
• Imejmo se radi in se sprejmimo, kot smo. Česar pri sebi ne moremo spremeniti, se s tem zadovoljimo.
• Kar nas moti na drugih, popravimo pri sebi.
• Odpustimo, pustimo za seboj, kot da je bil to lanski sneg, in kreirajmo v sedanjosti svetlejšo prihodnost.
Če je naša duša tako močna, da je že ustvarila pomanjkanje (fizičnega zdravja, čustvenega nelagodja, pomanjkanje varnosti in ljubezni do sebe), vedi, da je dovolj močna, da lahko ustvari vse to.
• Bodimo najboljši starši otroka v sebi.
Človek je lahko sam sebi dober prijatelj, svetovalec in tolažnik.
(Povzetek iz knjige: Akaški zapisi – Osnove dušne matrice)
E-novice · Horoskop
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
