Pevka Anja Rupel (54) je ponosna, da se ji je v času karantene uspelo posvetiti priredbam in pesmim za svoj novi album, ki ga napoveduje za konec leta. »Priredbe in ena nova skladba so nastale med karanteno. Najprej samo kot ideja, ki sva jo z Alešem Klinarjem, ob pomoči Mihe Goršeta, v dveh mesecih tudi realizirala. Imeli smo čas in voljo do ustvarjanja ... Na albumu bo 11 skladb, od tega deset svežih priredb mojih starejših uspešnic pa tudi ena čisto nova skladba in morda še kakšno presenečenje v smislu glasbenega sodelovanja. Pogrešam koncerte, ne samo svojih, temveč tudi glasbene dogodke mojih kolegov,« pravi. Na novo je zapela in »preoblekla« tudi svoji uspešnici Odpri oči in Življenje je kot igra, ki ju je napisala že leta 1994. »Občutek je zelo domač, čeprav imata obe skladbi novo glasbeno podobo in je posledično tudi vokal drugačen. Obe sta mi zelo ljubi, že od leta '94, in se mi zdi, da nista izgubili svojega čara, celo nasprotno, z novim aranžmajem sta pridobili svežino,« nam je povedala Anja, ki se je pred kratkim vrnila z dopusta. Pevka je sicer glas, ki nas že leta boža z radijskih valov. »Na radiu imam redno honorarno delo, ki pa nikakor ni rutinsko, saj delam v glasbenem uredništvu in v glasbi se vedno kaj novega dogaja. Nisem preveč organizirana in redoljubna in imam rada kreativni nered. Ravno zato ne maram preveč birokracije, ki pa je pri mojem delu na radiu včasih nujna.«
ZAREČENI KRUH
V 90. letih je bila Anja pevka popularne skupine Videosex in je veljala za seks simbol. Še danes je 54-letnica v formi, in kot pravi, občasno uporablja botoks. »Niti slučajno nisem pridna pri telovadbi in prehrani – vsake toliko me prime slaba vest in potem pridno telovadim in se držim diete, a me tudi mine. Občudujem ljudi, ki disciplinirano telovadijo in se ves čas odrekajo sladkim pregreham. Meni se zdi življenje že tako prekratko, da si ne bi privoščila vsaj tortice. Botoks mi moja dermatologinja kdaj pa kdaj da v čelo, ker se zaradi kratkovidnosti ves čas mrščim in gubam čelo. Proti lepotnim operacijam nimam prav nič, a se samih operacij bojim. A ker se zarečenega kruha največ poje ...«
