I.

»Time management« je strašno znanstvena disciplina, ki se ukvarja z upravljanjem časa. Znano je, da strokovnjakom, znanstvenikom, direktorjem in zadnje čase, kakor lahko beremo na lokalno.si, tudi mamam, strašno zmanjkuje časa. Sploh za vse tiste aktivnosti, ki bi jih res radi počeli, če ne celo morali, vedno zmanjka časa! Čas je resurs, vrednost, tudi zlato, zato je z njim potrebno upravljati previdno in odgovorno. Čas upravljamo tako, da se vsedemo pred uro - naj bo po možnosti analogna na kazalce - jo pozorno opazujemo in jo poskušamo upočasniti, kar se le da. Tako bodo minute daljše in bomo znotraj njih postorili več tistega, kar sedaj ne moremo. Saj upravljamo čas, kaj ne?

II.

Benjamin Zander, vodja bostonskih filharmonikov, je prepričan, da je klasična glasba primerna za vsakogar in to na svojih predavanjih poskuša vedno znova dokazati. Klasična glasba je lahko za nas ozadje po napornem dnevu v družbi dobre knjige (ja, namesto televizije) ali kot nekaj, v kar se potopimo z vsemi čutili. Večina ljudi, v povprečju, pravi Zander, se ob klasični glasbi prične presedati in pogledovati okoli sebe. Pričakujejo cviljenje violin, mračno in dolgočasno atmosfero. Resnica je daleč od tega, saj klasična glasba temelji na istih glasbenih zakonitostih kot hit skladbe Beatlov ali Društva mrtvih pesnikov. Vendar si klasična glasba vzame pozornost in čas, veliko časa. Ponavadi ne igra na prvo žogo, ampak skuša priti globlje.

Klasična glasba izvira iz časov, ko ni bilo televizije in radia, ne spletnih strani, kinu je bilo najbližje gledališče ter nastopi vaških čarovnikov. Klasična glasba, ki je nastajala takrat, zahteva čas, nas pelje preko polj, rek in gozdov. Se ustavi tu in tam v srcu in odhiti proti neznani prihodnosti. Napisana za kralje in prince je velikokrat izvirala iz ljudskih napevov in plesov.

Kulturni delavci po svetu jamrajo in se pritožujejo, da obiski koncertov usihajo, da likovne in fotografske razstave obiskujejo le še novinarji in tisti, ki so dela ustvarili. Predstavitev knjige v novomeški Gogi povprečno menda obišče pisatelj in kakšna dva zablodela osebka, ki pričakujeta zastonjski kozarec vina in kanapeje.

Visoka kultura je zapletena. Zahteva veliko našega časa in tega nimamo.

III.

V ameriških knjigarnah, pa tudi pri nas, lahko kupite različne pravljice za lahko noč v skrajšani obliki. Kot jih reklamirajo, so namenjene zaposlenim staršem, ki bi radi oddelali branje pravljice za lahko noč svojim otrokom hitro in učinkovito. »Rdeča Kapica gre v gozd, sreča volka, gre k babici, tam je volk preoblečen v babico, poje Kapico, a ga ubije lovec in na koncu vsi srečni jedo potico. Lahko noč ljubica in lepo spi.« Mi pa hitro urediti žehto, napisati pritožbo za nepravilno parkiranje, urediti račune, popraviti kljuko na vratih.

V povprečju se zalotimo, da pospravljamo, nakupujemo, ugašamo lučke akvarija, zavzeto treniramo ping-pong ali zlaganje kozarcev v piramido takrat, ko se hočemo izogniti nečemu drugemu. Včasih je to branje pravljice in pogovor z otrokom, ki razume več, kot je pripravljen priznati. Včasih je to urejanje družinskih financ. Včasih je to intimen pogovor, resen razmislek, kako naprej v življenju. Ko je stanovanje pospravljeno in lučke ugasnjene imamo namreč občutek, da smo nekaj naredili ter je cilj dosežen. Pogovor, razmislek in tudi pogled iz oči v oči... pa lahko pripeljejo na neznano pot.

Zato za vse to slednje raje zmanjka... časa.