Thinkstock

Nika Nikolič, psihodinamska psihoterapevtka, prizna, da kljub mnogim znanstvenim raziskavam sanj te še vedno ostajajo neznanka. »Teorija, ki mi je najbližja, pravi, da med spanjem desna in leva polovica možganov integrirata informacije, ki smo jih čez dan pridobili med doživetji, občutji, izkušnjami … Tako imamo prek sanj lahko do neke mere vpogled v našo podzavest,« pojasnjuje Nikoličeva. Najpogosteje naj bi sanjali v REM-fazi, v kateri naši možgani delujejo podobno kot v stanju budnosti. Iz te faze, ki se v procesu spanja zaporedno menjuje z drugimi fazami, se spominjamo največ čustveno obarvanih sanj.

Kraljevska pot do nezavednega

Tej Freudovi trditvi pritrjuje tudi Nikoličeva, ki dodaja, da lahko prek analize sanj stopimo v stik s svojimi čustvi, ki si jih v budnem stanju ne upamo priznati. »Tako sanje kot naše celotno življenje so odvisni od naših zapisov v energijah, in če je na določenem področju – v ljubezni ali na delovnem mestu – veliko zapletenega dogajanja čez dan, bomo verjetno to dogajanje odsanjali ponoči,« pa o prepletenosti sanj z našo podzavestjo in vsakdanjostjo pove pranoterapevtka Andreja Novak. Da so sanje odraz našega trenutnega življenjskega obdobja, se strinja tudi Nikoličeva. »Če imamo na primer težave v partnerski zvezi, lahko sanjamo, da hodimo po majavi brvi,« slikovito dodaja. Da imajo sanje terapevtsko vlogo, saj lahko med sanjanjem nezavedno predelujemo določene čustvene izkušnje, se strokovnjakinji strinjata. Novakova poudarja, da je pomembno, da smo v sanjah pozorni na naše lastno doživljanje teh, zato priporoča »da natreniramo 'iti v sanje' na način, da zaprosimo pred spanjem, kaj si želimo razrešiti, ali postavimo vprašanje, na katerega želimo odgovor. Ko se zbudimo, je pomembno, da smo pozorni na prve občutke, kaj je drugače, kaj smo dojeli, spoznali …«

Več vas čaka v najnovejši Lepi&Zdravi.