Arhiv NTRC

Kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje je priznanje dobil za izjemne stvaritve s področja kulture, ki pomembno oblikujejo življenje občank in občanov, ter za stvaritve, ki so bile prepoznane tudi v tujini. Izbranemu kulturnemu ustvarjalcu leta velenjska občina poleg prestižnega naziva ponudi tudi priložnost, da v letu od prejema naziva v sodelovanju z občino pripravi ali izvede umetniško delo s svojega področja delovanja.

Presenečen in počaščen

Naziv kulturni ustvarjalec leta je MOV prvič podelila leta 2022, in sicer saksofonistu Juretu Puklu, leto kasneje glasbeniku, skladatelju in avtorju multimedijskih vsebin Stanetu Špeglu, lani ilustratorki Urški Stropnik Šonc in letos Mateju Vraniču.

»Bil sem presenečen, a tudi počaščen, da je lokalna skupnost prepoznala vrednost mojega dela. Ko sem na slovesnosti poslušal, kako je voditeljica slovesnosti predstavila moje delo, so me preplavila prijetna občutja. Tudi trema, priznam. Prejel sem veliko voščil, za vsa sem iskreno hvaležen,« poudari Matej, ki se je pred časom iz Velenja preselil v Mozirje, a ostaja v srcu Velenjčan. Na to okolje ga, kot pravi, vežejo zelo prijetni spomini na odraščanje.

Sledil stopinjam

»Imel sem razumevajoča in ljubeča starša. Ker mi doma ni bilo treba delati, sem lahko veliko časa preživel v naravi. Ta me je prevzela že v osnovnošolskih letih, ko sem med počitnicami ali ob koncih tedna pred sončnim vzhodom odšel v gozd in se vrnil domov, ko je sonce zahajalo. Danes, ko sem tudi sam oče, šele dojemam, kako sta mi starša zaupala. Nikakršne panike nista zganjala. Vedela sta, da v tem neizmerno uživam,« se spominja.

Prostrani gozdovi in travniki so mu, kot še pravi, zagotavljali vir neusahljivega raziskovanja in občudovanja. »Že takrat sem v sebi prepoznal močno vez z naravo. Iskal sem jazbine, občudoval ptičja gnezda, sledil stopinjam v snegu, poslušal šelestenje vetra, ptičje petje ... Včasih sem našel kakšno manjšo mrtvo žival, miš ali žabo in sem si jo zelo podrobno ogledal,« se spominja. V otroštvu je bil prepričan, da bo živinozdravnik ali biolog.

Prodal prvo fotografijo

Sčasoma sta ga želji po omenjenih poklicih minili. Postal je strojni tehnik, se zaposlil v Gorenju, v prostem času se je ukvarjal s fotografijo. Njegov stari oče je bil znan fotograf v Šoštanju, vendar sta imela, kot pojasni, povsem različne poglede na fotografiranje. »Spomnim se, da sem pred približno petindvajsetimi leti svojo prvo fotografijo prodal v lokalni tiskarni, v kateri so tiskali tudi koledarje. Nekega dne sem se opogumil in prosil direktorja tiskarne, naj pogleda moje fotografije in presodi, ali je katera primerna za objavo na koledarju. Izbral je tri, ki so mu bile najbolj všeč, in eno od njih potem tudi objavil na koledarju. To je okrepilo mojo samozavest in veselje do fotografiranja.«

Leta 2002 se je odzval na povabilo Mestne občine Velenje, ki je pozvala lokalne fotografe k pripravi monografije občine. Odzvalo se jih je kar nekaj, a je bilo v monografiji objavljenih največ Matejevih fotografij. Takrat se je njegova fotografska kariera začela vzpenjati.

Danes velja za fotografskega mojstra, saj so njegove fotografije z motivi narave objavljene v številnih koledarjih, knjigah, revijah in na razglednicah. Leta 2017 je prejel naziv slovenski naravoslovni fotograf leta. Ponosen je, da so njegove fotoreportaže o divjih živalih objavljene tudi v prestižni reviji National Geographic Slovenija, štiri med njimi so bile celo nagrajene.

Najprej sova, potem vodomec

Začetki Matejevega sodelovanja z revijo National Geographic Slovenija segajo kar nekaj let nazaj, ko je na razpis revije poslal fotografijo sove male uharice in zmagal. Ta uspeh ga je opogumil, da je pripravil serijo fotografij o vodomcu in jih samoiniciativno poslal uredniku omenjene revije Arnetu Hodaliču v upanju, da bodo objavili kakšno fotografijo, a so ga zelo presenetili, saj so iz poslanih fotografij pripravili fotoreportažo. »Neizmerno srečen sem bil. Nekateri moji kolegi so mi zavidali, saj mi je uspelo nekaj, za kar so si oni neuspešno prizadevali vrsto let.«

Z revijo National Geographic je redno sodeloval nekaj let. Centralno uredništvo v Wasingtonu vsak mesec izbere najboljšo fotoreportažo med svojimi lokalnimi izdajami po vsem svetu, vsako leto torej 12 najboljših fotoreportaž. Kar štirikrat so bili kot najboljše izbrane Matejeve fotoreportaže. (Foto: osebni arhiv)

Portret si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 6. marec 2025!