Končala študij medicine, a namesto bele halje izbrala operne odre
Prejemnica srebrnega grba Občine Rečica ob Savinji je operna pevka Mojca Bitenc Križaj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mojca Bitenc Križaj je ena najvidnejših slovenskih opernih pevk mlajše generacije, ki se je uveljavila kot vrhunska sopranistka na domačih in tujih odrih. Solistka SNG Opera in balet Ljubljana, ki z možem Domnom Križajem, prav tako priznanim opernim pevcem, in s tremi otroki živi v Varpolju, je sicer končala tudi študij medicine.
Poklicne bele halje ni nikoli oblekla, saj sta jo glasba in petje povsem prevzela. »Če mi bo le dano, se bom z veseljem še naprej ukvarjala z glasbo, medicina ostaja moja druga ljubezen,« pravi prejemnica srebrnega grba Občine Rečica ob Savinji.
V obrazložitvi za občinsko priznanje je med drugim navedeno, da uspehi Mojce Bitenc Križaj pomembno prispevajo k prepoznavnosti Občine Rečica ob Savinji, obenem predstavljajo navdih mladim generacijam in da s svojim zgledom utrjuje vrednote znanja, trdega dela in ustvarjalnosti.
Prepeval ji je dedek
Odraščala je na kmetiji, v družini, v kateri nihče ni glasbenik, a imajo vsi radi glasbo. »Dedek mi je v zgodnjem otroštvu pogosto prepeval, zato sem že zelo zgodaj znala zapeti kakšno pesmico. Prag glasbene šole sem prestopila pri petih letih in sem že takrat začutila ljubezen do glasbe in petja, ki se je z leti le še stopnjevala.«
Mladim priporoča ukvarjanje z glasbo, saj pomaga razvijati možganske povezave, v glasbenih šolah se otroci naučijo delovnih navad, spoznavajo nove prijatelje. »Po drugi strani nas glasba spodbuja k bolj poglobljenem razmisleku in obenem v nas prebuja čustva. Menim, da se premalo zavedamo, kako sooblikuje naša življenja in kako zelo prisotna je v našem vsakdanu,« je prepričana Mojca.
Nazarje, Ljubljana, Zagreb
V Glasbeni šoli Nazarje se je naučila igrati klavir in violončelo, obiskovala je tudi pouk petja. Pokazala je izjemen talent in predanost glasbi. Umetniška pot jo je vodila na nastope in k sodelovanju pri projektih, s katerimi je pridobila prepoznavnost ter ugled na področju vokalne umetnosti.
Zato ni presenečenje, da se je vpisala na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, na kateri je končala magistrski študij petja pri prof. Barbari Jernejčič Fürst, podiplomski študij je opravila na zagrebški akademiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić.
Tatjana, Mimi, Violetta …
S SNG Opera in balet Ljubljana sodeluje že od leta 2014, pred dvema letoma je postala redna članica solističnega opernega ansambla. Redno nastopa v osrednjih opernih produkcijah ter sodeluje z najpomembnejšimi glasbenimi ustanovami v Sloveniji, njeni umetniški dosežki so izjemni in potrjeni tudi na mednarodni ravni.
Kaj šteje za svoj največji uspeh doslej? »Težko izberem svoj največji uspeh, a bi izpostavila gostovanje na poletnem festivalu v Bregenzu na slovitem odru na jezeru, gostovanja v Frankfurtski operi, na festivalu v Erlu, koncert z dunajskimi simfoniki, kar nekaj koncertov s slovenskimi in tujimi orkestri ter gostovanja v sosednjih opernih hišah in koncertnih dvoranah.«
Ob tem poudarja, da v vsaki vlogi na opernem odru nadvse uživa. »Imam srečo, da pojem vloge, ki mi ustrezajo, tako glasovno kot značajsko. Uživam v romantičnem in verističnem repertoarju ter v vlogah, ki mi predstavljajo izziv. Mogoče bi izpostavila Manon Lescaut, Tatjano (Jevgenij Onjegin), Mimi (La Boheme), Violetto (La Traviata) …«
Kako se pripravljajo na premiero?
Študija vloge se loteva poglobljeno in temeljito, pravi: »Učiti se začnem doma, kar pomeni, da prevedem libreto, se naučim note, preberem knjižno predlogo o operi, ki jo pripravljamo. Če ne obstaja, poiščem vsaj nekaj informacij o nastanku opere. Nato vadim v operi ob klavirski spremljavi. Sledijo ansambelske vaje z dirigentom in s kolegi,« pojasni. Priprave nadaljujejo z vajami na odru pod vodstvom režiserja, ki trajajo pet ali šest tednov.
»Zadnji teden pred premiero imamo še nekaj vaj z orkestrom in ponavadi samo eno ali dve vaji v kostumih, z rekviziti in na postavljeni sceni. Proces dela je zelo zanimiv, vedno je drugačen in prav ta razgibanost mi je pri delu zelo všeč.«
Telo je naše glasbilo
Domnevam, da mora imeti operni pevec poleg znanja o tehnikah petja tudi dobro psihično in fizično kondicijo. Vprašam jo, ali uporablja kakšne posebne obrede za negovanje glasu. »Naše telo je naše glasbilo. Če skrbimo za svoje telo, posredno skrbimo tudi za svoj glas. Ne morem reči, da na nek poseben način skrbim za svoj glas, a si prizadevam, da je moje telo v čim boljši pripravljenosti, saj osrednje vloge v operi predstavljajo tudi velik napor. Zato se ukvarjam tudi s športom. A pri ohranjanju dobrega pevskega glasu so najbolj pomembni pravilna pevska tehnika, vsakodnevno vzdrževanje pevske kondicije in izbira pravilnega pevskega repertoarja,« poudari.
Ko pride opera v Nazarje
Z možem Domnom sta lani izvedla klasični operni koncert v Športni dvorani Nazarje, ki je požel izjemen odziv občinstva. Pravi, da sta kar nekaj časa gojila željo, da bi prepevala v domačem kraju »Koncert smo načrtovali tik pred korono, zato smo ga morali prestaviti. Lani smo se ponovno opogumili in s pomočjo lokalnih sponzorjev ter donatorjev, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujem, lahko izvedli koncert s simfoničnim orkestrom.«
Med številnimi poslušalci je naletel na navdušujoč odziv. »Tako pozitivnih odzivov res nisem pričakovala. Prijetno sem bila presenečena, da je bilo med občinstvom tudi veliko poslušalcev, ki sicer ne hodijo v opero,« je dodala sogovornica in z veseljem napovedala nov koncertni dogodek v Nazarjah, ki bo 6. decembra. Tokrat bo na odru Simfonični orkester Cantabile z gosti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
