Arhiv Štajerskega Tednika

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) so razložili, da invazivne tujerodne vrste v okolje vstopajo na različne načine: »Z izpustom, pobegom iz ujetništva, s trgovino, kot slepi potniki pri transportu in z razširjanjem iz sosednjih držav. Izpust v naravo je del biološkega uravnavanja škodljivcev. V Sloveniji je znan vnos parazitske osice za zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice. Kot primer pobega iz ujetništva lahko omenimo rastlinske vrste, ki 'uidejo' z vrtov v gozdove. S trgovino pride veliko vrst žuželk, ki so na/v sadikah rastlin. Kot slepi potniki pa so mišljene vrste, ki se prenesejo nenamerno, npr. v/na avtomobilih ali z zemljo, okuženo s semeni tujerodne vrste.«

Ljudje so različne živalske in rastlinske vrste zaradi njihove uporabnosti med državami in celo kontinenti prenašali že stoletja, številne so zdaj del našega vsakdana (krompir in paradižnik). Vendar pa postaja vse bolj očitna tudi temna plat preseljevanja vrst. Na GIS so opozorili, da ima razrast invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst lahko za gozdni ekosistem katastrofalne posledice: »Prevladajo lahko nad avtohtonimi vrstami, katerih populacije se s tem nezadržno manjšajo. Številne vrste gliv in žuželk, ki napadajo drevesa, zelo negativno vplivajo na gospodarstvo. In navsezadnje, vrsta, kot je ambrozija, pri nekaterih ljudeh povzroča močne alergijske reakcije in je tako resna grožnja za javno zdravje.«

Vzpostavijo skupino ljudi za hitro odzivanje

Preberite več v Štajerskem Tedniku