Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je v uvodu povedala stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) Mojca Dolinar, je v ospredju letošnjega svetovnega dneva meteorologije ukrepanje proti podnebnim spremembam. Ob tem je izpostavila izsledke pred dnevi objavljenega poročila WMO, ki je opozorilo na dosežene rekorde v letu 2023. Rekordne vrednosti so med drugim dosegli povprečna temperatura zemeljskega površja, vsebnost toplogrednih plinov in dvig globalne ravni oceanov. "Ta opozorila ne veljajo samo za svet, ampak tudi za Slovenijo. Če pogledamo zadnji dve leti, nam je jasno, s katerimi posledicami se bomo morali soočiti," je opozorila.

Na pomembnost ugotovitev iz prve ocene podnebnih tveganj za Evropo, ki jo je nedavno objavila Evropska agencija za okolje (EEA), pa je v nagovoru opozoril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Poročilo med drugim ugotavlja, da je jug Evrope (tudi Slovenija) med bolj izpostavljenimi tveganjem, kot so gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode.

Da se bodo podnebne spremembe v prihodnje še okrepile, je opozoril tudi klimatolog Anže Medved. Kot je dodal, je možnih več scenarijev, spremembe bodo opazne tudi med poletnimi in zimskimi sezonami. Pozimi nas čakajo večje količine padavin. "Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav," je navedel.

Pri zagotavljanju večje odpornosti na podnebne razmere je pomembno meteorološko napovedovanje, je v svoji predstavitvi poudaril vodja oddelka za splošne napovedi pri Arsu Andrej Golob. Zagotovil je, da je agencija ne glede na to, kako drastične bodo vremenske razmere v prihodnosti, dobro pripravljena ter da bo širšo javnost o njih "vsekakor obveščala še naprej".