Da bi se počutil čimbolj uspešnega in dojemljivega za širše množice, sem mislil, da bi se tudi sam slekel do nazga in uprizoril svoj paritveni ples pred večjim občinstvom ali pred parlamentom. Kar se lahko zgodi, je mrzel šlauf po nagi riti, možje v plavem po nagi riti, ali pa obilica ženitnih ponudb (jaz nekoga po nagi riti). Glede na to, da nismo več v temačnih socialističnih časih, se lahko zgodi samo zadnje. Skratka, eno samo božanje. Kot je nekoč nekdo dejal: »Če so bili tisto mračni časi, kater k.... je prižgal luč?«

Neznosna lahkost bivanja je ostala tam nekje v času, zdaj se dogaja neznosno odkrivanje lastnih napak. ŠE VEDNO OSTAJA NEPREPOZNAVEN VONJ, TISTI, KI SEM GA TAKOJ VZLJUBIL. Lahko bi bilo razsvetlenje, je pa samo želja po življenju, to, da se ohranim na najlepši možni način. Sprati solze, ni težko, ampak solze ne tečejo več, ostalo je le, da pogledamo v naprej.

In če je slačenje v šestdesetih bilo znak protesta, je danes to želja, da te opazijo. Brez selektivnega razmišljanja se bomo potopili v lepoto enoličnosti in pretiranega mentalnega samozadovoljevanja ob nakupu nove stvari, ki nam bo s svojimi pozlačenimi iniciali govorila: »Ne pozabi še mojega brata, ne pozabi še mojega brata!«... Prostovoljno ujeti v lastne želje, ki nam narekujejo, kako živeti. Kupovati srečo za naše bližnje, kupovati čas, ki ga lahko spravimo v polivinilaste vrečke, kupovati smisel, ki je kot parola napisana na zadnji strani knjige Pabla Coelha, šparati za svojo novo podobo, ki nas bo naredila bolj privlačne in preklemansko »cool«, biti »in«...POZOR! Sledi hrvaški tekst:

»...Kako sexy je to kad te obuzmu demonske sile kojima se ne možeš oduprijeti, koje se razliju u tvoje tijelo, dušu i um. Osjećaš se tako poželjnim i strastnim da imaš privide, u kojima je tvoj penis narastao do neslućenih razmjera. Sa velikom crvenom jabukom na kraju, on čeka da neko uroni svoje zube u nju i izcijedi dragocjeni sok. Tvoja vulva mogla bi pojesti tisuće mužjaka, tvrdo i meko kuhanih, sa šlagom ili bez, bezkompromisno, za dobro jutro, kao bogomoljka, vječno nezadovoljena u potrazi za još...«.¹

... ljubim te, reci mi to na glas. In da ne bo tekst lažji, na vrsti so reklame.

Heineken, Nike, McDonald's, IBM, Control, Jack Daniel's, Seven Season, Mauricius, Tai Airlines, Tuš, Tuš Mobil, Tuš Planet, Tuš kino, Tuš solata, Tuš mobiteli, hladen tuš? Krka, reka, tovarna, kup denarja, sami prijatelji, za zdravje, od Triglava do Kitajske, prek Japonske na Aljasko in potem brezskrbno proti zadnjemu odprtemu baru na robu 57. ulice in Pete avenije v New Yorku. Kip svobode te na kolenih prosi, če se greš kotalkat... zakaj pa ne?

... nekaj, kar vrača vero v enostavnost, nepremišljeno slediti instinktu in se spopasti s samim seboj. Zapraviti..., ustaviti trenutek in reči, to sem jaz, to predstavlja vse, s čimer sem prežet. Strasti, ki goni to telo in mišice v glavi, naj nihče ne ustavi. Ker tebi ne verjamem,.. kdor koli da si, se pretvarjam, da ti sledim. Ti, moj imaginarni prijatelj, srečnež si, ki mu podarjam svojo dušo. Tvoja so pota mehka in neznana. Do kam lahko sploh grem? Ali misliš, da nisem dovolj neumen, da hodim za tabo, da brezno, ki ga ustvarjaš, ni dovolj veliko, da poje moje noge? Paranoja je nekaj, kar vrača vero v enostavnost. Da je nekoč bilo samo drevo in da na obzorju ni bilo videti nič novega...POZOR! Sledi hrvaški tekst:

»...O.K.. ..nježno vam mogu reći da vas nema,.. da ne postojite i da ste tako mali i beznačajni u njihovom sustavu vrijednosti da bi imali radije čir na želudcu nego li vas. Pitanje je, da li to uopće želite znati?...ili je taj umirući smješak na njihovim licima dovoljan da kupi vašu vjernost. Smiješno je to da bi više želili da vas vrijeđaju, i žalosno je to, da i oni to isto žele...U toj sado-mazohističnoj simbiozi vi se kao mučite, i oni kao suosjećaju sa vama. Nema pobjednika, nema poraženog... sve je samo igra. Ali zna se koga se kara!«²

Od Izvira, ki mi ga prinese Jana; vsepovsod sama ljubezen, v treh srcih na Radensko. Čudna si. Nemirnih misli se sprehajam po tvojem podstrešju in ne najdem ničesar, ni kotička, kamor bi zavlekel svoje utrujeno telo, po katerem bom lažje oddrsal v tvoj objem.

Hočem slišati, kako s svojim hrepenečim glasom kličeš moje ime. Namesto tega iz ust pride dim? Vsak dim Iz Te Preklete Cigarete bo naredil, da te ne bom mogel videti. Pokličite gasilce! Fire extinguisher, pls... Run. Run, please... Ne pustim ti, da izgoriš do konca. Obdrži me... v tem težkem času, v katerem vsi odhajajo. Zbegan sem od mašin in žlahtnega cinizma, tukaj, stoje... proti vetru, ščijem. Še jaz sem čuden...

»Therefore I will not restrain my mouth; I will speak in the anguish of my spirit, I will complain in the bitterness of my soul. « ( job 7:11) ³

POZOR! Sledi hrvaški tekst.

»Preostalo je samo tih par sekundi kojima ne vjerujem ali se im predajem svim srcem. Tu sam da slušam nevješto šaputanje svoga uma koji uporno hoće da se ponašam dobro u gostima.«⁴

EPILOG: »Jebi ga, prdnuo sam. « (brez prevoda)