##IMAGE-3852709##

Po dveh letih premora se je letos spontano zbrala pomlajena skupina mož in fantov, Jurjevcev iz Brega in Šentjurja na Polju, ki jih je k prijetnemu druženju prignala predvsem želja po ohranjanju tradicije. Od nekdaj se je na 23. aprila zvečer, na predvečer sv. Jurja, po starem zbrala skupina mladih, neporočenih fantov in hodila od hiše do hiše ter prepevala Jurjevo pesem. Sedaj pa že leta Jurjevce predstavljajo vsi moški in fantje z vasi, ki jih žene k ohranjanju tradicije tudi volja in želja po druženju, med njimi tudi poročene, kar v starih časih ni bil ravno običaj.

Pred začetkom se pesem dvakrat, trikrat zapoje, da se vsi spomnijo besedila pesmi. Poje se triglasno, po domače »naprej, čez in bas«. Za darove so Jurjevci dobili jajca, denar in vino. Kjer jih niso slišali, se je zapela pesem, prav do konca. Pred hišami zaprtih vrat so Jurjevi pevci nekoč ostali malokrat, če pa že so, so ljudje verjeli, da bo v hišo tisto leto prineslo slabo in nesrečo. V hišo Jurjevci niso vstopali, kjer pa so, so za njih dobro poskrbeli. Tako je bolj manj ostalo tudi dandanes. Jajc so vedno nabrali veliko, vina manj, denarja pa toliko, kolikor je kdo dal. Jurjeva pesem se je v noč razlegala od hiše do hiše in to v obeh vaseh, pelo se je od osme zvečer do pol druge zjutraj naslednjega dne. Besedilo in melodija pesmi se razlikujeta od sosednjih vasi.

Starejši pevci vedo povedati, da so se pred leti, ko je že bil postavljen novi most čez Savo, na sredini mosta srečali oboji, pevci iz levega in desnega brega Save, ter se tako tepli, da je bilo prav težko za ušesa. Seveda so se tepli v melodiji in besedilu pesmi, smeh pa je zagotovljen še danes, ko se dogodek prenaša iz roda v rod kot anekdota.

Jurjevci se vsem zahvaljujejo za prejete darove, ki bodo porabljeni za obnovo šentjurskih kapelic, prve na začetku, kakor tudi druge, na sredi vasi, z željo, da se ob letu zopet zberejo in podajo na pomladno koledovanje in s pozdravom v hišo prinesejo zgodbo sv. Jurija in ga za konec zaključijo s prijetnim slovesom.