Čeprav so se vsi nekoliko posmehovali ukazu predsednika Trumpa, pa je slednji mislil zelo resno. Prisilil je Google, da je za ameriške uporabnike na svojih zemljevidih zaliv že preimenoval, enako je storil tudi Apple. Uporabniki Googlovih zemljevidov v Mehiki še naprej vidijo Mehiški zaliv, vsi drugi uporabniki, razen tistih v ZDA, ki odslej vidijo novo poimenovanje, pa obe zemljepisni imeni. Google pa je ob tem celo blokiral možnost, da uporabniki prijavijo napako na zemljevidu. Uporabniki so namreč podjetje zasuli s pritožbami na odločitev.
Predsednik Trump je z ukazom zaobšel vse mednarodne institucije. ''Poimenovanja nekaterih večjih morij, zalivov in oceanov so v pristojnosti Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). Prav tako je v pristojnosti te organizacije razmejevanje teh velikih vodnih teles. Vsakršno enostransko dejanje, na primer preimenovanje, torej ni dovoljeno'', nam je povedal geograf Matjaž Geršič, ki je zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.
Vendar se Bela hiša kaj dosti ne ozira na proteste. Še korak dlje je naredila, ko je novinarju ameriške tiskovne agencije Associated Press preprečila, da bi se udeležil dogodka z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Ovalni pisarni, ker agencija ne sledi ukazu o preimenovanju zaliva.
Strinjati se morajo vse države
Če bi želeli spremeniti ime Mehiškega zaliva, bi to ZDA morale skladno z mednarodnim pravom predlagati IHO, ki bi o tem opravila razpravo. Če bi se večina njenih članic, ne le tiste ob zalivu, s tem predlogom strinjala, bi ime lahko spremenili, pojasni Geršič, ki je tudi predsednik slovenske Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Zaliv sicer obdajajo Mehika, 5 ameriških zveznih držav – Teksas, Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida, zapira pa ga Kuba.
Vendar Mehiki, ki je v tem primeru najbolj prizadeta, ne preostane nič drugega, kot da zagovarja mednarodna pravila. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala le, da Trump lahko imenuje zaliv kakor koli, vendar le za del, ki je v lasti ZDA. Je pa slovenska komisija za standardizacijo zemljepisnih imen že protestirala pri Googlu, ker je v slovenski različici zemljevida dopisal tudi Ameriški zaliv. Pa bi se tako poimenovanje lahko enkrat pojavilo tudi v slovenskih učbenikih? Geršič meni, da je to možno le v primeru, če bo preimenovanje potrdila mednarodna hidrografska organizacija.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Spor med Korejama in Japonsko
Da bi kje na svetu obstajal identičen primer, ko se nekdo enostransko odloči preimenovati geografsko ime, se Geršič ne spomni. Najbolj sporno ostaja poimenovanje morja med Korejama in Japonsko. ''V slovenščini se namreč za to morje pojavljata dokaj enakovredno dve različici, torej Vzhodno morje in Japonsko morje. Rabo prve oblike spodbujata obe Koreji, rabo druge pa Japonska. Kljub temu, da je IHO sprejela ime Japonsko morje, tu končne odločitve še nismo sprejeli, zato se v atlasih pojavlja zapis ločen s poševnico''.
Piranski zaliv
S poskusom preimenovanja zaliva smo se srečali tudi v Sloveniji. Ko je bil mejni spor med Slovenijo in Hrvaško na vrhuncu, je hrvaška stran Piranski zaliv poimenovala tudi Savudrijska vala. Slovenija je takrat dokazala, da je Piranski zaliv uveljavljena oblika imena, tudi skozi zgodovino, in da je Savudrijska vala novotvorjenka, ki se je sicer pojavila na hrvaških uradnih zemljevidih, a so te zemljevide pozneje umaknili. Na uradnih zemljevidih boste našli zapis Piranski zaljev, je pojasnil Geršič.
Preimenovanje gore Denali
Trump je pa razburil tudi z ukazom, da se najvišji vrh ZDA, ki je leži na Aljaski, preimenuje v Mount McKinley. Tudi to je v nasprotju nasprotju s priporočili OZN, saj ime Denali izhaja iz domačijskega jezika in pomeni najvišji. Ime Mount McKinley izhaja iz priimka tedanjega kandidata republikanskega tabora za predsednika ZDA, ki ga ima predsednik Trump za svojega vzornika. Kar okrog 40 let je trajalo, da so leta 2015 dosegli preimenovanje najvišje gore nazaj v izvorno ime, sedaj pa se bo ime kot kaže ponovno spremenilo, pravi Geršič. Trumpove poteze so nedvomno provokacija in razumen državnik se takšnih preimenovanj, posebej na mednarodni ravni, zagotovo ne bi lotil brez predhodnega soglasja, zaključi geograf Matjaž Geršič.
