Na Trumpovo ponedeljkovo izjavo, da si od Kijeva v zameno za nadaljnjo vojaško pomoč želi dostop do redkih zemelj in drugih surovini v Ukrajini, so se v torek odzvali v Kremlju.
»Če stvari poimenujemo, kot so, je to predlog za kupovanje pomoči, z drugimi besedami, ne gre za brezpogojno pomoč ali pomoč iz kakega drugega razloga, temveč pomoč na komercialni osnovi,« je včeraj dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da bi v Rusiji seveda raje videli, da ne bi bilo nobene vojaške pomoči Ukrajini, ker bi to »prispevalo h končanju tega konflikta.« Trumpovo izjavo je kritiziral tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je poudaril, da gre za »zelo egoistično, egocentrično« izjavo, saj da bo Ukrajina svoje naravne vire potrebovala za financiranje povojne obnove.
Na drugi strani je Zelenski kot kaže vešč igranja na Trumpove strune. Dogovor na področju dostopa do ukrajinskih redkih zemelj in surovin je omenjal že oktobra lani, ko je zahodnim zaveznikom predstavil svoj načrt za zmago v vojni. Da so odprti za možnost, da bi na tem področju sodelovala ameriška podjetja, je znova poudaril v torek.
Kaj so redke zemlje?
Redke zemlje kljub imenu niso tako redke, temveč je njihovo pridobivanje povezano z velikimi okoljskimi izzivi. Gre za skupino 17 elementov v periodnem sistemu, ki so ključni za sodobne tehnologije in veljajo za strateške surovine. Skupina vključuje 15 lantanoidov, kot so cerij, disprozij, erbij, evropij, gadolinij, holmij, lantan, lutecij, neodim, prazeodim, prometij, samarij, terbij, tulij in iterbij, ter tudi skandij in itrij, ki imata podobne kemijske lastnosti. Te strateške surovine so ključne za izdelavo visokotehnoloških naprav, uporabo v obnovljivih virih energije, elektroniki, avtomobilski industriji in medicinskih napravah.
Kaj lahko Zelenski ponudi Trumpu?
Ukrajina se ob tem ponaša še z obsežnimi strateškimi zalogami nekaterih redkih zemeljskih kovin, kot so titan, litij, grafit in uran.
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
Ker so nekatere ključne surovine, kot so nikelj, litij in aluminij, danes kritične za večino razvitih držav, so te v zadnjih letih postale pomembna dobrina v dobavnih verigah, pri čemer si zlasti zahodne demokracije prizadevajo za zagotovitev bolj odpornih in razpršenih dobavnih verig, da bi s tem zmanjšale odvisnosti od nekoliko bolj avtokratskih režimov. ZDA in Evropska unija posledično zavidljivo pogledujeta tudi proti Ukrajini.
Ukrajina, ki se ponaša s precej pestro geološko sestavo, sodi med deset največjih svetovnih dobaviteljev rudnin, na njenem ozemlju pa se po nekaterih ocenah nahaja približno pet odstotkov svetovnih zalog teh pomembnih surovin. Po navedbah Svetovnega gospodarskega foruma ima skupno približno 20.000 nahajališč, ki skupno obsegajo 116 vrst rudnin. Pred popolno rusko invazijo je bilo »aktivnih« približno 15 odstotkov od teh nahajališč. Država je tudi potencialni dobavitelj vse od titana in litija do berilija, mangana, galija, urana, cirkonija, grafita, apatita, fluorita in niklja.
Ponaša se z največjimi zalogami titana v Evropi, ki predstavljajo kar 7 odstotkov svetovnih zalog. Že pred vojno je bila ključni dobavitelj titana za vojaški sektor. Prav tako se na ukrajinskih tleh nahaja približno 500.000 ton litija, ki je ključen za izdelavo baterij. Ukrajina je peta največja svetovna dobaviteljica galija, ki je med drugim ključen za industrijo polprevodnikov.
V Ukrajini se lahko pohvalijo še, da so našli nahajališča berilija, ključnega za vesoljsko industrijo, pridelavo jedrske energije, vojsko in druge industrije, povezane z elektroniko. Imajo nahajališča vsem znanega urana, pa tudi cirkonija in apatita. Slednja sta ključna v proizvodnji jedrske energije in v medicini. Za zvrhano mero imajo tudi izdatne zaloge visoko kakovostne železove rude in mangana.
Ukrajina ima tudi izdatne zaloge neželeznih kovin, kot so baker, svinec, cink in srebro. So dobavitelj kobalta in niklja, medtem ko njihove zaloge grafita predstavljajo kar 20 odstotkov svetovnih zalog. Zaradi vojne v Ukrajini se je njihova dobava surovin sicer precej zmanjšala ali v nekaterih primerih celo ustavila, saj se nekatera nahajališča nahajajo na območjih, ki jih je okupirala Rusija.
