Barnier je v ponedeljek uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je nato vložila dva predloga o nezaupnici. Enega je vložilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), drugega pa skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Tako levica kot skrajna desnica namreč nasprotujeta predlogu vlade o proračunu. Za sprejetje predloga o nezaupnici je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev, potrebovali pa so najmanj 289 glasov.
Barnierjeva desnosredinska manjšinska vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Nekdanji pogajalec EU za brexit bo zdaj s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade. Več ministrov Barnierjeve vlade in predsednikovih zaveznikov je ob tem v zadnjih dneh in tudi danes očitalo opoziciji, da je "izbrala kaos namesto odgovornosti".
Barnier je francosko javnost in poslance prav tako večkrat opomnil, da je drugo največje gospodarstvo v območju evra močno zadolženo in da mora varčevati. V današnji razpravi v parlamentu je dejal, da "realno stanje javnih financ z nezaupnico ne bo čudežno izginilo". Opozoril je tudi na zaskrbljujoče socialne in gospodarske razmere v državi, ki se bodo po njegovem s padcem vlade le še poslabšale.
Kaj sledi?
Franciji se tako zdaj znova obeta politični kaos, ki državo pretresa že od julijske odločitve predsednika Emmanuela Macrona, da razpiše predčasne volitve, na katerih nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Macron je nato septembra imenoval Barnierja za predsednika vlade, kar je bil njegov zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice.
Macron, ki sicer prav danes končuje obisk v Savdski Arabiji, bo sedaj najverjetneje iskal novega kandidata za premierja, po navedbah agencije Reuters bi ga lahko imenoval že do konca tedna. Vendar pa bo težko našel kandidata, ki bi ga potrdil razdeljeni parlament. Kot možni kandidati se sicer omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin ter nekdanji evropski komisar Thierry Breton.
Macron ima v rokavu sicer še enega asa. Barnierja lahko postavi za začasnega vršilca dolžnosti predsednika vlade, dokler ne najde drugega premierja, kar bi se lahko zgodilo šele naslednje leto. Poslanci bi morali nato proračun sprejeti do 20. decembra, v nasprotnem primeru pa bi lahko prehodna vlada predlagala izredno zakonodajo za prenos letošnjih proračunskih omejitev porabe in davčnih določb, a bi s tem na smetišču zgodovine pristali varčevalni ukrepi, ki jih je v proračunu načrtoval Barnier.
Spričo politične krize v Franciji so medtem nekateri že pred glasovanjem o nezaupnici vladi pozvali Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača. Če bi predsednik vendarle odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pa pred poletjem prihodnje leto v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat.
Tudi po današnjem glasovanju je bilo iz vrst skrajno leve Nepokorne Francije slišati pozive k odstopu predsednika. Macron, ki je sicer prav danes zaključil obisk v Savdski Arabiji, je medtem napovedal, da bo v četrtek zvečer nagovoril francosko javnost. Iz njegovega urada ob tem niso sporočili, kdaj bi lahko imenoval novega premierja.
