Francoski poslanci bodo o predlogu nezaupnice, ki ga je v ponedeljek vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP), po razpravi glasovali v sredo popoldne oziroma zvečer. Predlog nezaupnice mora podpreti 288 od skupno 577 poslancev, pri čemer zaenkrat kaže, da bo sprejet, saj mu je podporo napovedal tudi skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki ima v spodnjem domu parlamenta največ poslancev. Tudi večina analitikov napoveduje, da bosta levica in desnica v nameri po zrušitvi vlade združili moči. Če se bo to zgodilo, bo manjšinska desnosredinska vlada republikanca in nekdanjega pogajalca EU za brexit Michela Barnierja prva francoska vlada v več kot 60 letih, ki se bo morala posloviti zaradi izglasovanja nezaupnice.
Francija se srečuje z ogromnim proračunskim primanjkljajem, pri čemer je Barnier kljub nasprotovanju tako levice kot desnice s pomočjo posebnega člena ustave skozi stranska vrata parlamenta spravil vladni predlog o proračunu. To je bil tudi razlog za vložitev predloga o nezaupnici, ki zdaj grozi, da bo ob Nemčiji, ki se prav tako pripravlja na nove volitve, v teh kritičnih časih politična luknja zazevala tudi v Franciji. Kot je v torek opozoril francoski notranji minister Bruno Retailleau, se tisti, ki bodo nezaupnico podprli, igrajo rusko ruleto s francosko prihodnostjo. Tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot Barnier sta sicer izrazila upanje, da poslanci nezaupnice ne bodo izglasovali.
V kolikor bo nezaupnica izglasovana, ima Macron v rokavu sicer še enega asa. Barnierja lahko postavi za začasnega vršilca dolžnosti predsednika vlade, dokler ne najde drugega premierja, kar bi se lahko zgodilo šele naslednje leto. Poslanci bi morali nato proračun sprejeti do 20. decembra, v nasprotnem primeru pa bi lahko prehodna vlada predlagala izredno zakonodajo za prenos letošnjih proračunskih omejitev porabe in davčnih določb, a bi s tem na smetišču zgodovine pristali varčevalni ukrepi, ki jih je v proračunu načrtoval Barnier. Opozicija medtem Macrona, ki je bil za francoskega predsednika vnovič izvoljen leta 2022 in se mu mandat izteče sredi leta 2027, že dlje časa poziva k odstopu, v primeru izglasovanja nezaupnice pa bodo ti pozivi le še glasnejši. Parlament sicer nima moči, da bi ga s položaja odstranil predčasno, poroča tiskovna agencija Reuters.
