Delto najdaljše italijanske reke Pad, ki se razpostira južno od beneške lagune, krasi približno 500 kvadratnih kilometrov mokrišč, ki sodijo med najobsežnejša in najbolj pestra na območju Sredozemlja. Gre za biosferni rezervat, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, a ga v zadnjem obdobju pestijo številne težave, v prvi vrsti povezane s človeškimi dejavniki in podnebnimi spremembami.
Ustje delte, prežeto s kanali in lagunami, že dlje časa bije bitko z Jadranskim morjem in poplavami. Od 18. stoletja do danes so se nekatera območja pogreznila že do štiri metre pod morsko gladino. Kot poroča Euronews, je dogajanje do neke mere posledica naravnih dejavnikov, a so se po navedbah direktorja konzorcija za zaščito delte reke Pad Giancarla Mantovanija težave v prvi vrsti začele s črpanjem metana. Svoje so v zadnjih letih dodala še obdobja dolgotrajne suše, ki jim sledijo neurja z obilnimi padavinami, ki lahko na tla v nekaj urah odvržejo tudi mesečno količino dežja. Te vode nato osušena in strjena zemlja ne more absorbirati. Še ena težava je sol iz morja, ki je ob pomanjkanju ledeniške vode z gora vse bolj prisotna v sladkih vodah delte. Posledice se že kažejo v uničenju gozdov ter z uničenjem bogate biotske raznovrstnosti in občutljivih habitatov
Ob vseh teh težavah je delti reke Pad grozila še ena. Italijanska vlada je namreč kljub številnim opozorilom okoljevarstvenikov avstralskemu podjetju Po Valley Operations prižgala zeleno luč za nadaljevanje vrtanja za zemeljski plin na tem občutljivem območju na severu Jadranskega morja. Kot danes poroča Euronews, so italijanske okoljske organizacije, ki so se zaradi načrtovane gradnje plinske ploščadi že leta 2021 obrnile na sodišče, zdaj vendarle slavile sodno zmago. Sodišče je konec novembra odločilo, da italijanska vlada ni opravila ustrezne ocene posledic črpanja plina na okoliška zaščitena območja ter je s tem kršila okoljevarstveno zakonodajo EU in Italije. S tem je sodišče avstralskemu podjetju preprečilo gradnjo plinske ploščadi.
