Vojna v Gazi, ki jo je pred natanko letom dni sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas v Izrael, je zahtevala že več deset tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Pripadniki Hamasa so namreč 7. oktobra lani vdrli v Izrael. Ubili so okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce, ki so večinoma še vedno v rokah Hamasa. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.
Morija se nadaljuje. Noč pred obletnico začetka vojne v Gazi je v palestinski enklavi minila v luči novih napadov. Palestinski Hamas in libanonski Hezbolah sta sprožila rakete proti Izraelu. Islamistično gibanje, ki je pred enim letom napadlo jug Izraela, je po lastnih navedbah z raketami ciljalo mejna prehoda, ki ju zasedajo izraelske sile, in naselje blizu meje z Gazo. Hezbolah je medtem sporočil, da je z raketami ciljal dve vojaški oporišči na severu Izraela, kot navajajo izraelski mediji, pa so rakete zadele mesti Haifa in Tiberias ter ranile deset ljudi. Središče Haife je zadelo pet raket, kar predstavlja sploh prvi tak napad na tretje največje izraelsko mesto v zadnjem letu.
Izraelska vojska je na drugi strani napadla bolnišnično poslopje v osrednji Gazi, za katero trdi, da so jo koristili pripadniki Hamasa. Nemirna noč je tudi za prebivalci libanonske prestolnice, kjer Izrael nadaljuje napade iz zraka. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti je bilo v več eksplozijah ubitih najmanj 12 ljudi. Raketnemu napadu so na kraju sledile številne eksplozije, kar naj bi pričalo o tem, da je izraelska vojska tam zadela skladišče orožja Hezbolaha. Ob naraščajočem številu žrtev Izrael vztraja, da cilja poslopja gibanja Hezbolah.
Humanitarna katastrofa
Humanitarne razmere v Gazi se vztrajno slabšajo in po podatkih Svetovnega programa za hrano se 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic. Po podatkih satelitskega centra ZN Unosat je bilo uničenih ali poškodovanih dve tretjini stavb v enklavi. Številne države in mednarodne organizacije pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
Od sredine septembra Izrael napada tudi sosednji Libanon in tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
V Izraelu bo uradna slovesnost v spomin na žrtve Hamasovega napada v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Jicak Herzog bo vodil spominsko slovesnost v Sderotu, enem od krajev, kjer je bilo v napadu največ žrtev.
Po svetu pa bodo ob obletnici številni dogodki v podporo Palestini.
