Minister za gospodarstvo, turizem in šport Han se je danes udeležil mednarodne konference o turizmu Tourism 365 v Zagrebu, kjer sodeluje na panelni razpravi na temo krepitve odpornosti in vodenja sprememb na področju turizma. Ob robu dogodka se je srečal z avstrijsko državno sekretarko za turizem Susanne Kraus-Winklerin, čaka pa ga tudi dvostransko srečanje z Glavino.
"Slovenija, Hrvaška in Avstrija so tri prijateljske države in moramo sodelovati, da pridobimo nazaj turiste iz Kitajske, Indije in drugih držav tretjega sveta," je danes pred uradnim začetkom konference izjavil Han.
Kot največje izzive, s katerimi se je v minulem obdobju spopadal slovenski turizem, je izpostavil pandemijo covida-19, okoljske spremembe in geopolitične razmere. Za STA pa je opozoril tudi na zeleni prehod v sektorju, ki da je v Evropi pomemben, a ga spremlja premalo denarja za tehnološka in druga preoblikovanja.
Han je za STA še ocenil, da bi EU morala dati več na turizem kot celoto, o čemer je govoril tudi s Kraus-Winklerin. "Komisar za turizem sploh ne obstaja in tudi nikjer ni omenjen, kar je problem, glede na to, da je to gospodarska panoga, ki je v vseh državah zelo pomembna," je pojasnil in dodal, da se je z avstrijsko kolegico dogovoril, da bodo na tem področju "bistveno več naredili".
Hrvaški minister za turizem je danes v izjavi za medije medtem izrazil zadovoljstvo nad turistično sezono in rezultati. Kot je dejal, je leto po vseh kazalnikih najuspešnejše doslej, zadovoljni pa so tudi s tem, da Hrvaška postaja celoletna turistična destinacija, kar da je končni cilj njihovega strateškega delovanja.
Od začetka leta do konca avgusta so na Hrvaškem zabeležili 16,9 milijona prihodov turistov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so skupno 89,4 milijona nočitev, kar je za odstotek več kot lani. Prihodki od tujih turistov so v prvem polletju letošnjega leta po podatkih hrvaške centralne banke (HNB) znašali 4,130 milijarde evrov, kar je za 7,5-odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Slovenci so na Hrvaškem v prvih osmih mesecih ustvarili 1,4 milijona prihodov in 9,37 milijona nočitev. Po neuradnih podatkih so tudi lastniki okoli 115.000 nepremičnin na Hrvaškem, med katerimi jih je največ na obali.
Glavina je danes dejal, da so vsi gosti in vsi lastniki nepremičnin na Hrvaškem, bodisi domači ali tuji, zelo dobrodošli in pomembno prispevajo k turizmu. Na vprašanje, ali bodo slovenski lastniki nepremičnin, ki v njih tudi letujejo, morali plačati nepremičninski davek, pa je odgovoril pritrdilno.
"Zelo jasno, plačali bodo davek na nepremičnine, tako kot ga plačajo v svoji državi, tako kot ga plačajo vsi državljani članic EU, razen Cipra in Malte. To je davek, ki med drugim pomaga destinacijam oz. mestom in občinam, kjer stojijo ti objekti, da ponudijo boljšo infrastrukturo in boljše pogoje za življenje," je pojasnil Glavina.
"Vse delamo z enim zelo enostavnim ciljem. Cilj te reforme je, da se vsakemu zaposlenemu na Hrvaškem poveča neto plača. Zmanjšujemo obremenitev dela oz. plač in del tega bremena prenašamo na obdavčitev nepremičnin. Mislimo, da je to pravično in upravičeno," je še izpostavil.
Hrvaška bo davek na nepremičnine uvedla s 1. januarjem. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter, enote lokalne samouprave pa bodo njegovo višino določale same. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu (za najmanj 10 mesecev na leto) ali v njej živijo.
