Sprememba pogojev uporabe in politike zasebnosti "bi morala odvrniti kriminalce," je v ponedeljkovem zapisu na Telegramu dejal izvršni direktor Pavel Durov. Aplikacija se je namreč neslavno proslavila kot platforma za kriminalne dogovore, saj je varnostno kriptirana in ne omogoča zgodovine sledenja sporočilom.
“Medtem ko 99,999 % uporabnikov Telegrama nima nobene povezave s kriminalom, 0,001 % vključenih v nezakonite dejavnosti meče slabo luč na celo platformo, kar ogroža interese naše skoraj milijarde preostalih uporabnikov,” je nadaljeval.
Napoved pomeni pomembno spremembo poslovnega modela za Durova, ruskega soustanovitelja platforme, ki so ga prejšnji mesec na letališču severno od Pariza pridržale francoske oblasti. Le nekaj dni kasneje je tožilstvo zanj vložilo obtožbe o omogočanju kriminalnih dejavnosti na platformi. Obtožbe proti njemu vključujejo sodelovanje pri širjenju otroške pornografije in trgovanju z drogami. Obtožen je bil tudi, da se ni odzval na zahteve organov pregona.
Durov, ki obtožbe zanika, je kmalu po aretaciji izjavil, je presenetljivo in napačno, da ga obravnavajo kot odgovornega za zločine, ki jih potencialno izvršujejo uporabniki njegove platforme.
Kritiki že kar nekaj časa trdijo, da je Telegram postal žarišče dezinformacij, otroške pornografije in terorističnih vsebin deloma tudi zaradi funkcije skupin, ki imajo lahko do 200.000 članov. Po drugi strani recimo aplikacija WhatsApp, ki jo ima v lasti Meta, omejuje velikost skupin na 1.000.
Aretacija 39-letnega izvršnega direktorja je sprožila burno razpravo o prihodnosti zaščite svobode govora na internetu.
