Profimedia

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v eni od oddaj na Hrvaški televiziji (HTV) razkril, da država ne razmišlja zgolj teoretično, temveč tudi operativno o gradnji lastne nuklearne elektrarne.

Poudaril je, da je bila v začetku leta ustanovljena posebna delovna skupina, ki pripravlja zakon o jedrski energiji. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi bil zakon do konca leta obravnavan v saboru.

Predlog za sodelovanje

Slovenska vlada zanika "mačehovsko" ponudbo Hrvatom

»Če želimo biti energetsko neodvisna država, moramo delati v tej smeri. To je strateška, ne ideološka odločitev. Celoten sodobni svet se premika proti večji uporabi jedrske energije,« je dejal Šušnjar ter spomnil, da Evropska unija v večletnem proračunskem okviru za jedrske projekte predvideva kar 240 milijard evrov.

Lokacija v rokah stroke

Minister je poudaril, da o morebitni lokaciji nove elektrarne ne bo odločala politika, temveč strokovnjaki. V delovni skupini sodelujejo jedrski strokovnjaki in univerzitetni profesorji, poleg tega pa se načrtuje tudi obnova študija jedrske energetike na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu.

»Želimo izobraziti novo generacijo strokovnjakov, ki bo sposobna graditi in upravljati takšne objekte,« je dodal.

Hrvaška danes iz Nuklearne elektrarne Krško, ki jo soupravlja s Slovenijo, pridobiva približno 16 odstotkov vse električne energije. »To je bazna energija, ki je nujna ob vseh obnovljivih virih, saj zagotavlja stabilnost sistema,« je poudaril Šušnjar.

Stroka: jedrska energija varnejša kot kdajkoli

Član uprave NEK-a Saša Medaković je dejal, da so tveganja pri sodobnih nuklearkah izjemno nizka in v primerjavi z vsakodnevnimi nevarnostmi praktično zanemarljiva. Krško je bilo po njegovih besedah nadgrajeno na raven elektrarn nove generacije, kar pomeni stokrat večjo varnost kot v izhodiščnem projektu.

Duško Ćorak, ustanovitelj podjetja Inetec, pa je spomnil, da je bila že v 70. letih predvidena gradnja druge jedrske elektrarne na Hrvaškem. Lokaciji sta bili Prevlaka pri Ivanić-Gradu in ob Donavi. Do nesreče v Černobilu leta 1986 so bile izvedene obsežne raziskave in pripravljeni načrti, nato pa je bil sprejet moratorij.

Velik, a izvedljiv izziv

Gradnja nove jedrske elektrarne je danes, kot priznava Medaković, bistveno zahtevnejša kot pred 40 leti: od regulatornih postopkov in dovoljenj do političnih vplivov in omejene ponudbe graditeljev na globalnem trgu. »Nuklearna elektrarna ni le energetski objekt, ampak celoten ekosistem – od raziskav do ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Gre za velik zalogaj, a izvedljiv,« je ocenil.

Minister Šušnjar je dodal, da bi gradnja trajala najmanj pet do deset let, ob pogoju političnega soglasja. Vlada že vodi pogovore s potencialnimi ponudniki tehnologij, hkrati pa projekt predstavlja na mednarodnih forumih, kot je pobuda Tri morja, kjer uživa močno podporo.

· Drugi blok

Občina Krško: Premalo časa za razpravo o JEK 2

Prihodnost: mali modularni reaktorji

Ćorak je ob tem izpostavil hitro razvijajoče se tehnologije malih modularnih reaktorjev (SMR), katerih moč ne presega 470 MW. Trenutno je po svetu v razvoju več kot 80 takšnih projektov, med njimi tudi inovativne zasnove, kot jih razvijajo Rolls-Royce, Westinghouse in Terrapower Billa Gatesa.

· Javna obravnava podaljšana

Država bi drugi blok nuklearke postavila še bližje mestu

»Ti reaktorji prinašajo večjo učinkovitost, varnost in fleksibilnost ter lahko pomembno dopolnijo obnovljive vire energije,« je sklenil Ćorak.