Venezuelska opozicija trdi, da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid. Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je tiskovna predstavnica opozicije sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.
Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo enajst kandidatov, napovedovale Urrutii. 61-letni Maduro je v nedeljo ob oddaji glasu obljubil, da bo spoštoval volilni izid, v kar pa mnogi dvomijo. Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.
Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno. Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Marii Corini Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.
