Ameriški predsednik Joe Biden je po nekajdnevnem premisleku, ko je zaradi okužbe s covidom-19 pristal v izolaciji, včeraj naznanil, da se umika iz predsedniške tekme, k čemur ga je v zadnjem obdobju pozivalo vse več vidnejših demokratov. Biden sicer do 20. januarja naslednje leto, ko vajeti ameriške administracije prevzame nov predsednik, izvoljen na novembrskih volitvah, ostaja v sedlu. To dejstvo je zdaj postalo nova tarča republikanskih topov. Predsednik ameriškega kongresa in zaveznik Donalda Trumpa republikanec Mike Johnson je namreč včeraj Bidna pozval k »takojšnjem« odstopu. »Če Joe Biden ni primeren za kandidaturo za predsednika, potem ni primeren za opravljanje funkcije predsednika. Takoj mora odstopiti s položaja,« je poudaril. Vendar kakršen koli realističen postopek za njegovo odstranitev pred iztekom mandata, razen če bi položaj iz denimo zdravstvenih razlogov zapustil sam, ne obstaja. Obenem Biden včeraj v svojem naznanilu, da ne bo kandidiral, ni z ničemer nakazal, da bi bila ta odločitev povezana z njegovim zdravjem. Teoretično bi lahko Bidna v skladu z ustavo odstranila tudi njegova administracija, a je za kaj takega malo možnosti.
Ključno vprašanje, na katerega morajo zdaj odgovoriti demokrati, je to, koga bodo poslali v boj s Trumpom. Odločitev morajo sprejeti do nacionalne konvencije demokratske stranke, ki bo sredi avgusta potekala v Chicagu. Do takrat morajo strniti svoje vrste, če želijo na volitvah 5. novembra vsaj parirati prerojenemu Trumpu. Glavna kandidatka za predsedniško nominacijo demokratske stranke je zdaj zagotovo podpredsednica Kamala Harris, ki je včeraj že potrdila, da se podaja v boj in da se je novembra pripravljena spopasti s Trumpom. Harrisovo je že podprl tudi predsednik Biden.
Prvo ime
Kamala Harris, 59-letna nekdanja senatorka iz Kalifornije, je včeraj dejala, da je »počaščena« zaradi Bidnove podpore in da namerava »osvojiti to nominacijo.« Izpostavila je še, da je zadnje leto dni že potovala po državi in govorila z Američani ter da bo to počela še naprej. A v primeru nominacije štejejo le glasovi delegatov, ki bodo o nominaciji odločali na konvenciji z začetkom 19. avgusta. Ti bodo z enim očesom seveda zrli v ankete. Na konvenciji bo odločalo približno 4000 delegatov in približno 750 superdelegatov. Biden je denimo na začetku tega leta užival kar 99-odstotno podporo delegatov, ki imajo zdaj pri izbiri »proste« roke.
Harrisova sicer ima nekaj adutov, zaradi katerih velja za favoritinjo. Kot podpredsednica je bila že zdaj močno vpeta v Bidnovo kampanjo, pri čemer bo po navedbah finančnih strokovnjakov najverjetneje lahko razpolagala z znatnimi sredstvi, ki jih je Biden v okviru kampanje zbral do tega trenutka. Za razliko od nekaterih njenih potencialnih tekmecev, ki močno podporo beležijo predvsem v posameznih zveznih državah, je Harrisova znana na nacionalni ravni. Za povrh je ženska in prva temnopolta podpredsednica ZDA. Demokrati bi tako v primeru, če se odločijo za koga drugega, tvegali izgubo podpore v dveh ključnih skupinah volivcev. Velik dejavnik je tudi ta, da so volitve pred vrati, časa je malo, zato si bržkone ne želijo, da bi v stranki prišlo do razdora, sporov in konfliktov. Prvi odzivi vidnejših demokratov po Bidnovi odločitvi zaenkrat kažejo, da si demokrati v prvi vrsti želijo izkazati enotnost in da bodo v boj s Trumpom vendarle poslali Harrisovo.
Kdo lahko kandidira in kdo bi se še lahko podal v boj?
V boj za nominacijo se lahko poda kateri koli član demokratske stranke, ki zbere dovolj podpisov delegatov. Med drugim potrebuje najmanj 300 in največ 600 podpisov, pri čemer lahko delegati podprejo le enega kandidata, poroča bruseljski Politico. Po kuloarjih tako kroži nekaj imen.
V ozadju že dlje časa tlijo govorice, da bi lahko demokrati v boj na koncu porinili Michelle Obama, ki se seveda ponaša z nacionalnim profilom, v prid pa ji gredo tudi številne druge lastnosti, a se zdi, da je za kaj takega malo možnosti. Michelle Obama glede na ankete med Američani sicer uživa znatno podporo, a je v preteklosti med drugim tudi sama že večkrat zatrdila, da se nikoli ne bo podala v bitko za predsednico in da si te službe niti ne želi.
Med vidnejšimi imeni je tudi kalifornijski guverner Gavin Newsom, za katerega so prejšnje leto krožile govorice, da v Bidnovi senci pripravlja svojo kampanjo za vstop v Belo hišo. A je te govorice Newsom že večkrat zanikal, Bidna pa je javno podprl. Danes je že javno podprl tudi Harrisovo, kar kaže, da se ne bo podal v boj za nominacijo. Med demokratskimi guvernerji z vsaj nekoliko večjim profilom so še guverner Illinoisa J.B. Pritzker, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer, guverner Kolorada Jared Polis in guverner Pensilvanije Josh Shapiro. Tudi Shapiro je danes že podprl Harrisovo, CBS News pa je že včeraj poročal, da se niti Newsom niti Whitmerjeva nimata namena podati v boj. 52-letna Whitmerjeva, ki je bila tudi v ožjem izboru za podpredsedniški položaj na volitvah 2020, v domačem Michiganu med demokrat uživa močno podporo. Med drugim je glasna zagovornica strožje zakonodaje o orožju in pravice do splava. Podobno velja za 59-letnega Pritzkerja, med imeni, ki se ob tej priložnosti pojavljajo v javnosti, zagotovo enega od najbogatejših demokratov. V Illinoisu mu je denimo uspelo uzakoniti pravico do splava, pri čemer je svojo zvezno državo označil za »zatočišče« za vse ženske, ki v svoji zvezni državi te pravice ne uživajo.
Se lahko vrne Sanders?
V srcih mnogih demokratov nekoliko bolj leve struje bržkone še vedno tli tudi upanje, da bi se glede na trenutno situacijo v prvo bojno linijo vrnil senator Bernie Sanders, a se kaj takega zdi nezamisljivo. Sanders je nenazadnje celo leto dni starejši od Bidna, v očeh javnosti prestarega za opravljanje predsedniške funkcije. Omenjajo se še ameriški minister za promet Pete Buttigieg, ki je danes že podprl nominacijo Harrisove, senatorja Cory Booker in Amy Klobuchar, a tudi ti potencialni kandidati doslej še niso izrazili želje po kandidaturi.
Vedno obstaja tudi možnost, da se v boj poda kakšen od manj znanih demokratov, ali pa celo kdo, ki se je s to stranko znašel na bojni nogi. V tem primeru je najbolj očitno ime Joe Manchin, nekdanji demokrat in danes neodvisni senator v Zahodni Virginiji. Slednji je že nakazal, da bi se morda znova vrnil v demokratske vrste in izzval Harrisovo.
Edina kandidatka za nominacijo zaenkrat vendarle ostaja Harrisova, ki ji v primerjavi z Bidnom številne ankete na nacionalni ravni sicer pripisujejo nekaj več možnosti za zmago proti Trumpu, a je ta razlika v ključnih zveznih državah, ki občiajno odločajo o zmagovalcu, pičla, Trump pa ostaja favorit. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da anket, na katerih se znajdejo imena hipotetičnih kandidatov, ne gre jemati preveč resno.
