Kot so pojasnili pri ICC, so nalog za aretacijo Vladimirja Putina izdali zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Sodišče je še sporočilo, da je zaradi podobnih obtožb izdalo nalog tudi za Marijo Lvovo-Belovo, komisarko ruskega predsednika za pravice otrok. Po njihovih navedbah obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je predsednik Putin individualno kazensko odgovoren za te deportacije, ki naj bi se dogajale, odkar je februarja lani začel obsežno invazijo na Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem večernem govoru na Telegramu odločitev sodišča pozdravil kot "zgodovinsko odločitev, s katero se bo začela zgodovinska odgovornost". "Takšne kriminalne operacije ne bi bilo mogoče izvesti brez ukaza najvišjega voditelja teroristične države," je dejal. Izpostavil je, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo "zlobna politika" ruske države, "ki se začne s prvim uradnikom te države". Sodišču se je zahvalil "za pripravljenost, da storilce dejansko privede pred roko pravice." Zelenskise je nedavno zavzel za to, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem.
Po besedah ukrajinskega generalnega tožilca Andrija Kostina je svet "prejel signal, da je ruski režim zločinski in da bodo njegovo vodstvo in privrženci odgovarjali". V objavah na družbenih omrežjih je zapisal še, da gre za "zgodovinsko odločitev za Ukrajino in celoten sistem mednarodnega prava".
Rusija in Ukrajina nista podpisnici
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zelenski zato, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem, poziva k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine v Ukrajini.
ICC torej od Moskve ne more pričakovati izročitve Putina in Lvove-Belove. V tovrstnih primerih se sodišče zanaša na druge države, da mu izročijo osumljence, ko so na njihovem ozemlju. Neodvisni ruski mediji so tako že komentirali, da bi lahko nalog omejil Putinova potovanja. Številne države, vključno z zaveznicami Rusije, namreč priznavajo pristojnost ICC.
Brez pomena in pravno neveljaven
Moskva je v odzivu poudarila, da nalog za aretacijo Putina nima nikakršnega pomena in da je pravno neveljaven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izpostavil, da "Rusija skupaj z več drugimi državami ne priznava pristojnosti tega sodišča, zato so vse tovrstne odločitve za Rusijo s pravnega vidika nične in neveljavne."
"Odločitev ICC nima nikakršnega pomena za našo državo, tudi s pravnega vidika," je dejala tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Spomnila je, da Rusija ni pogodbenica rimskega statuta ICC in da zato do sodišča nima nikakršnih obveznosti.
Ruski opozicijski aktivisti so na družbenih omrežjih pričakovano pozdravili odločitev sodišča. Leonid Volkov, tesen zaveznik zaprtega kremeljskega kritika Alekseja Navalnega, je nalog za aretacijo Putina označil za "simbolično, a pomembno potezo".
Vojni zločin
Glavni tožilec ICC Karim Khan je preiskave v Ukrajini začel kmalu po začetku ruske invazije. Danes objavljena naloga za aretacijo pa sta prva, ki ju je ICC izdal v zvezi z domnevnimi vojnimi zločini v Ukrajini.
Po ocenah Kijeva je Rusija od začetka invazije na Ukrajino februarja lani v ukrajinska območja pod nadzorom ruskih sil ali v Rusijo deportirala več kot 16.000 ukrajinskih otrok. Preiskovalna komisija, ki jo je Svet ZN za človekove pravice ustanovil pred letom dni, v poročilu, objavljenem v četrtek, te številke ni mogla potrditi, izpostavila pa je obstoj kazalcev, da so ruski uradniki nameščali ukrajinske otroke v ustanove in rejniške domove ter jim dali rusko državljanstvo. Prisilne deportacije ukrajinskih otok je opredelila kot vojni zločin.
Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta današnjo odločitev ICC pozdravila. Oba sta v tvitih izpostavila, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. "Kot sem trdila včeraj v državnem zboru, je pravna pot pregona zločinov tudi prava pot," je še zapisala Fajon. Premier pa je prek vladnega profila poudaril, da je tovrsten pravni pregon pomemben korak v smeri kaznovanja vojnih zločinov in doseganja pravičnosti.
ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. Začelo je delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta. Njegovo delovanje je omejeno na ozemlja držav pogodbenic oziroma njihove državljane.
