Prva poročila so namreč nakazala, da bi lahko na kmetijo padla ena izmed številnih raket, s katerimi so Rusi včeraj še enkrat več opustošili ukrajinsko energetsko infrastrukturo po vsej državi. Treba je bilo sicer počakati na prve izsledke preiskave, čeprav so številni strokovnjaki po ogledu prvih fotografij s kraja dogodka že včeraj opozarjali, da je šlo najverjetneje za nesrečo in da je glede na razbitine prej videti, da je na tla padla raketa sistema protizračne obrambe S-300, ki jih uporabljajo tudi Ukrajinci.
Da gre najverjetneje za ukrajinsko raketo, so danes potrdili tudi v zvezi Nato in na Poljskem. Generalni sektretar Nata Jens Stoltenberg je ob tem poudaril, da je kljub ugotovitvam krivec samo eden, in sicer Moskva, saj so začeli vojno in tudi sprožili včerajšnji raketni napad, na katerega se je odzvala ukrajinska protizračna obramba. Poljski premier Mateusz Morawiecki je sicer danes popoldne v poljskem parlamentu poslancem dejal, da še vedno ne morejo izključiti tudi možnosti, da je vendarle šlo za »namerno rusko provokacijo v želji, da bi prišlo do te situacije.«
Rusko obrambno ministrstvo je poročila, da je šlo za njihovo raketo, zanikalo že včeraj. Kot so pojasnili, se nobena od njihovih raket poljski meji ni približala na manj kot 35 kilometrov. V Kremlju so nato danes izpostavili, da čeprav so bili v Washingtonu v odzivu razmeroma zadržani, so nekatere druge države nemudoma udarile z neutemeljenimi obtožbami.
Želijo sodelovati v preiskavi
Med najglasnejšimi so bili seveda v Ukrajini, saj je predsednik Volodimir Zelenski za tragedijo nemudoma okrivil »ruski raketni teror,« ob tem pa navedel, da se mora Nato odzvati. Čeprav za tragedijo nihče ne krivi Ukrajine, tudi če je šlo za ukrajinsko raketo, v Kijevu od svojega položaja ne odstopajo. Tako so danes na Poljake naslovili zahtevo, da jim nemudoma omogočijo dostop do kraja dogodka, kjer bodo lahko sodelovali v preiskavi. Kot je pojasnil sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov, sami za napadom še vedno vidijo »ruske sledi.« Poudaril je, da je Kijev pripravljen svoje trditve, da je za incident odgovorna Rusija, podkrepiti z dokazi. Prav tako od zaveznikov pričakuje, da jim posredujejo informacije, na podlagi katerih sklepajo, da je za incident kriva ukrajinska protiraketna obramba. Glede na navedbe neimenovanega ameriškega uradnika je ukrajinska vojska ameriškim oblastem sicer potrdila, da so v bližini kraja dogodka včeraj poskušali prestreči rusko raketo.
Poljski predsednik Andrzej Duda je v odzivu na ukrajinski poziv k takojšnjem dostopu do kraja incidenta na drugi strani pojasnil, da gre za skupno preiskavo poljskih in ameriških strokovnjakov ter da bi morali Ukrajini dostop odobriti obe državi.
Zelenski je medtem popoldne znova izrazil prepričanje, da na Poljsko ni padla ukrajinska raketa. »Ne dvomim, da ni šlo za našo raketo,« je dejal po poročanju tiskovne agencije Interfax, pri čemer je dodal, da je prejel poročilo poveljstva ukrajinskih oboroženih sil in da jim »lahko samo verjame.« Tudi sam je izrazil prepričanje, da imajo pravico do sodelovanja v preiskavi.
Ob vesti, da gre najverjetneje za ukrajinsko raketo, pa so se po poročanju tiskovne agencije Reuters nekoliko oddahnili tudi prebivalci poljske vasi Przewodow, ki so v včerajšnji eksploziji izgubili dva sovaščana. Kot so pojasnili, se vseskozi bojijo, da se bodo tudi sami znašli v godlji, saj živijo povsem ob meji, zaradi česar bi bili ob morebitnem oboroženem konfliktu med Rusijo in Zahodom »neposredno izpostavljeni« vojni. »Če je šlo za ukrajinsko napako, ne bi smelo biti večjih posledic, a sam nisem strokovnjak,« pa je dejal Grzegorz Drewnik, župan Dolhobyczowa, še enega kraja ob ukrajinski meji, ki je od Przewodowa oddaljen slabih 20 kilometrov.
Sistem protizračne obrambe S-300
Po prvih ocenah je na poljsko kmetijo najverjetneje padla »starejša« raketa iz sistema S-300, sovjetskega sistema protizračne obrambe, ki jih uporabljata tako Rusija kot Ukrajina. Gre za družino raket zemlja-zrak, ki so jih v Sovjetski zvezi začeli uporabljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obstaja več različic rakete z različnimi tehničnimi zmogljivostmi in tudi različnim dosegom. Standardna različica z dosegom do 150 kilometrov se po podatkih ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) ponaša z bojno glavo, ki tehta med 133 in 143 kilogrami. Sistem je sicer prvenstveno namenjen sestreljevanju letal, dronov, manevrirnih izstrelkov in balističnih raket, a je znano, da jih ruska vojska v vojni v Ukrajini od poletja uporablja tudi za tarče na tleh. Po ocenah nekaterih analitikov bi to lahko pomenilo, da jim pohajajo zaloge bolj sodobnih raket in manevrirnih izstrelkov, namenjenih kopenskim tarčam. Najnovejša različica sistema z imenom Antey-2500, ki ga Rusija uporablja zadnje desetletje, ima sicer doseg do 350 kilometrov.
Poleg Rusije in Ukrajine sisteme S-300 uporablja še 18 držav, vključno s članicami Nata Grčijo, Slovaško in Bolgarijo.
