Foto: Nekdanja ministrica Pivec obsojena, takšna kazen jo čaka
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil danes na sporedu predobravnavni narok v aferi Sript. Tožilstvo obtoženim, med katerimi je tudi nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, očita goljufijo na škodo EU ter zlorabo položaja in protipravno premoženjsko korist. Pivec je krivdo priznala.

Afera, povezana s projektom Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem (Sript), se je končno znašla na sodišču in v bistvenem delu tudi že zaključila.
Nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je prišla na sodišče v družbi prekaljenega odvetnika Stojana Zdolška, je priznala krivdo. Po poročanju Večera je z evropskim delegiranim tožilcem Matejem Oštirjem podpisala sporazum o priznanju krivde, kar je skrajšalo postopek. Pivec se je dogovorila za enotno denarno kazen v višini 10.000 evrov, ki jo bo plačala v 20 obrokih po 500 evrov.
Spomnimo, gre za afero, ki je pred leti v javnosti odmevala predvsem zaradi vpletenosti Aleksandre Pivec, ki naj bi za projekt dobila 35 tisoč evrov bruto plačila. Med osumljenimi goljufije na škodo EU ter zlorabe položaja in protipravne premoženjske koristi sta poleg nekdanje ministrice Pivec še Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) in nekdanja direktorica TGZS Klavdija Perger.
Z evropskim javnim tožilstvom je dogovor o priznanju krivde sklenila tudi TGZS. Odnesli so jo s pogojno denarno kaznijo v višini 55.000 evrov. Perger, ki z evropskim javnim tožilstvom ni sklenila dogovora, se o krivdi še ni izrekla, saj je bil zanjo predobravnalni narok preklican.

TGZS je projekt Sript prijavila na razpis gospodarskega ministrstva, s katerim je aprila 2018 sklenila pogodbo o sofinanciranju iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot so že pred leti obširno poročali na portalu necenzurirano.si, je ministrstvo pozneje posumilo, da delo, plačano po pogodbi, ni bilo v celoti opravljeno. Še več, na ministrstvu so zaznali tudi dvojno uveljavljanje stroškov ter nepravilnosti na področju najemanja in izplačil zunanjim izvajalcem. Ob tem so izpostavili, da obstaja tudi sum, da so bili »nekateri dokumenti v zadevi ponarejeni oziroma da niso pristni.« Gospodarsko ministrstvo je zato 30. oktobra 2019 okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani zoper takratno direktorico in koordinatorko projekta Perger ter tudi druge fizične osebe vložilo naznanitev suma storitve kaznivih dejanj goljufije na škodo EU in ponarejanja dokumentov. Upravni odbor TGZS je nato le nekaj dni pozneje Pergerjevo razrešil. Po oceni Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) škoda, ki so jo povzročili osumljenci, presega 100.000 evrov.
Preiskovalci NPU so sicer v povezavi z afero Sript že na začetku leta 2021 izvajali hišne preiskave na več naslovih, tudi na domu nekdanje ministrice Pivec, ki je bila v času afere državna sekretarka v vladnem uradu za zamejce. Na NPU so takrat za portal potrdili, da je bilo po celotni državi opravljenih kar 29 hišnih preiskav, pri čemer je bilo med osumljenci 14 fizičnih oseb in ena pravna oseba.

Spornih 35 tisoč evrov
Pomembno vlogo v aferi naj bi imela zlasti Pivec, nekdanja predsednica DeSUS ter, kot se je izkazalo, tesna politična zaveznica SDS in Janeza Janše. Slednja je za ta projekt dobila 35 tisoč evrov bruto plačila, in sicer za delo, ki ga ni opravila sama. Pivec je to ves čas zanikala, a so na portalu necenzurirano.si konec oktobra 2020 razkrili dokumente, ki so te sume še okrepili. Da Pivec gradiv in dokumentov v okviru projekta ni pripravila sama, je sicer že leto pred tem posumila služba za razvojna sredstva pri ministrstvu za gospodarstvo, saj so ugotovili, da je bila večina nalog, ki bi jih morala opraviti, v resnici plod dela Ljubice Knežević Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete. Pivec je seveda zanikala, da bi zlorabila delo kogar koli drugega, nato je odgovornost zvalila na Pergerjevo, kratek čas ministrico za izobraževanje v vladi Mira Cerarja.
Takrat se je porajalo tudi vprašanje, ali si ni morda Pivec 35 tisoč evrov prislužila zaradi povsem drugega posla. Kot so navedli na portalu, bi lahko šlo v resnici za plačilo takratni državni sekretarki za lobiranje, da je TGZS dobila drug, precej večji projekt. Pivec naj bi namreč zbornico pomagala vključiti v skupni projekt manjšin na obeh straneh slovensko-italijanske meje, vreden skoraj tri milijone evrov. Pivec je sicer ostro zanikala, da bi lobirala ali imela kakršno koli vlogo pri drugih projektih TGZS.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se