Profimedia

Slovensko zobozdravstvo tudi trpi zaradi splošnega razpada zdravstvenega sistema. Da bi vsaj malce omilili predolge čakalne vrste, bi morali odpreti vsaj 40 novih javnih ortodontskih programov, a o teh ni ne duha ne sluha. Temu primerno dolge so čakalne vrste; kot so poročali na portalu necenzurirano.si, je pri nas 90 aktivnih zobozdravnikov za čeljustno in zobno ortopedijo, a so njihove ordinacije polno zasedene, zato so čakalne dobe tako za odrasle kot mladostnike tudi več kot pet let. Na začetek aktivnega zdravljenja pa je nato pogosto treba počakati še eno leto.

Premalo skrbimo za zobe

Na drugi strani ima večina odraslih vsaj en plombiran ali izpuljen zob, pogosta so tudi kronična vnetja dlesni. V starostni skupini nad 35 let je to prisotno pri več kot polovici ljudi. »Mnogi žal zobozdravnika obiščejo šele, ko se pojavijo težave, preventiva pri nas še vedno ni dovolj razvita,« pravijo strokovnjaki.

Med starejšimi od 65 let ima kar tretjina ljudi popolno brezzobost, so v celoti brez zob, kar je več kot v večini zahodnoevropskih držav. Zato pa je zelo razširjena uporaba zobnih protez, a vseeno zaradi slabega zdravja zob pogosto trpi kakovost življenja.

Kot omenja stroka, je pri nas še vedno zelo razširjen neenak dostop do zobozdravstvenih storitev; zlasti na podeželju in v javnem sistemu so čakalne dobe zelo dolge. Zato je preventiva nezadostna, zobozdravnika pogosto obiščemo prepozno.

Kot vzrok težav pogosto omenjajo tudi slabe prehranske navade (pogosto uživanje sladkih pijač in prigrizkov) ter pomanjkanje ustrezne higiene (nepravilno ali neredno ščetkanje zob).

Neenak dostop do javnih zobozdravstvenih storitev

Po podatkih nacionalne raziskave o ustnem zdravju iz leta 2024 si sicer skoraj 70 odstotkov Slovencev zobe umiva dvakrat na dan, a je to še vedno premajhen delež, spodbujajo pa redne preglede in tudi pravilno uporabo fluoridov.

Profimedia

V naši anketi, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 400 bralcev, jih je kar 42 odstotkov odgovorilo, da sploh nimajo dostopa do javnega zobozdravnika in se zato odločajo za plačevanje iz lastnega žepa pri zasebniku; 41 odstotkov jih meni, da sicer imajo dostop do javnega zobozdravnika, a je za to potrebna potrpežljivost; kar deset odstotkov jih že dolgo ni obiskalo zobozdravnika, osem odstotkov pa jih že zdaj hodi v tujino.

Na jugu nekoliko ceneje

Zato ne preseneča dejstvo, da se veliko Slovencev tudi po te vrste storitev odpravlja prek meje na Hrvaško, najraje v Zagreb ali na Reko, kjer je na voljo niz različnih zobozdravstvenih ordinacij.

Tako se je pri nas, po podatkih necenzurirano.si, pojavila množica agencij, ki urejajo ortodontsko zdravljenje v tujini, običajno v zasebnih klinikah. In kakšne so cene?

Preverili smo le nekaj storitev in že hiter pogled na spletne strani nekaterih ponudnikov v Sloveniji in prek meje pokaže, da so podobne storitve na Hrvaškem cenejše za nekaj sto evrov. Za zobni vsadek na primer zahtevajo od 500 do 800 evrov, v Sloveniji pa od 700 do 1000 evrov ali več.
Privijačen mostiček na Hrvaškem stane 2000, v Sloveniji pa tudi do 5000 evrov, zobna proteza je ponekod na Hrvaškem cenejša celo za polovico (cena od 400 do 800 evrov). Klasična bela zalivka pri slovenskem zobozdravniku stane od 60 do 80 evrov, v Zagrebu ali na Reki pa od 30 do 50. Tudi lasersko beljenje zob je pri južnih sosedih za nekaj sto evrov cenejše, stane od 200 do 400 evrov.

Res pa je tudi, da zdravljenje zob zahteva nekaj več časa in predvsem pogostejše obiske zobozdravnika, in to je treba vračunati, če se odločite za zdravljenje v tujini, ki zahteva nekaj logističnih prilagoditev.