Današnji dan je tako tradicionalno namenjen uživanju jedi, ki so nekdaj predstavljale obilje kmečkih družin. Med njimi so krvavice in klobase, kislo zelje in repa zabeljena z ocvirki, ričet s svinjskimi rebrci in kuhana svinjska glava ali rilec, matevž, krofi, flancati, potica, krvavice, pečenice, kašnato zelje ...
Hrana mora biti čim bolj mastna
Na četrtek pred pustnim torkom morajo biti mize polne mastnih svinskih in ocvrtih sladkih jedi.
Na debeli četrtek, ki ga na Dolenjskem poznajo tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust, v Poljanski dolini nad Škofjo Loko, v Kamni Gorici, Železnikih in Dražgošah kot mastni četrtek in v Prekmurju kot mali fajnšček, so bili med ocvrtimi sladkimi jedmi na mizi predvsem krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov.
Najbolj znane pustne sladice so krofi. Pri Statističnem uradu RS so izračunali, koliko bi nas stalo, če bi sestavine kupili v trgovini in se priprave te ocvrte dobrote lotili kar doma? Za kilogram džema bi lani odšteli v povprečju 7,71 eur, za 10 jajc 2,38 eur, za liter jedilnega olja 1,55 eur, za kilogram belega sladkorja 1,45 eur, za liter polnomastnega mleka 1,12 eur, za kilogram pšenične moke pa 0,87 eur.
Namesto krofov flancati
Sicer pa, če gospodinji krofi niso uspeli, so ji zagotovo uspeli kvašeni ali krhki flancati ter miške. Lažje kot krofe je namreč pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati. Na območjih, kjer so gojili ajdo, so v pustnem času pekli tudi ajdov šarkelj.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
- Pust je pred vrati, krofi pa že na tekočem traku
- Krofi: Najbolj iskan recept v Sloveniji
- Pustni krofi, ki se topijo v ustih
Značilna sladka pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora. Na Madžarskem tako kot v Sloveniji jedo krofe, medtem ko v Rusiji na maslenico, ko se na šaljiv način poslovijo od zime in pričakajo pomlad, pečejo palačinke. Te so v njihovi kulturni dediščini simbol sonca. Nekatere gospodinje jih pripravijo tudi iz kvašenega testa.
V Tržiču prirejali živo breso
V Tržiču na Gorenjskem so kovaški in usnjarski mojstri svojim pomočnikom na debeli četrtek prirejali večerjo, ki so jo imenovali živa bresa. Za otroke v bližini Radovljice na Gorenjskem pa je bila živa bresa izmišljen ženski lik, zelo debela ženska, o kateri so otrokom govorili, da na debeli četrtek teka naokrog. Medtem ko so jo otroci zaman iskali, so jim odrasli pojedli najboljše kose mesa. Besedo živa bresa, ki v furlanskem narečju pomeni debeli četrtek, so na Gorenjsko prinesli furlanski priseljenci.
V Cerknici bodo oblast prevzeli Butalci
V Cerknici bodo s tradicionalnim žaganjem babe v šotoru pred osnovno šolo danes oblast prevzeli Butalci z žaganjem babe v šotoru pri Osnovni šoli Cerknica. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo trajal vse do pepelnične srede in pokopa pusta. Vrhunec dogajanja bo nedeljski 50. pustni karneval Pustoletje, ki se vselej začne "točno okoli 12.32 ure".
