»Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala realnosti stanja, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo,« je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Poudarila je, da so plače zaposlenih v Sloveniji z davki in prispevki nadpovprečno obremenjene.
»Medtem ko v drugih evropskih državah zmanjšujejo prispevke in davke, jih naša vlada povečuje,« je izpostavila Nahtigal. Po njenem mnenju Slovenija zato izgublja visoko usposobljene kadre. »Spodbudno je, da je vlada pokazala namero za razbremenitev plač, a bojimo se, da v povezavi z davkom na nepremičnine ne bo izvedljiva oziroma ne bo imela učinkov,« je povedala generalna direktorica GZS.
Da vlada gospodarstva v resnici ne podpira, po njenih besedah dokazuje tudi stanje na energetskem področju, kjer je že tako visoke cene elektrike še zvišala sprememba metodologije pri omrežnini.
Iz izsledkov analize, ki so jo pripravili pri GZS, izhaja, da bodo zaposleni z minimalno plačo zaradi uvedenih dodatnih davkov in prispevkov v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2100 evrov neto. Zaposleni s povprečno plačo bodo izgubili 3600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5200 evrov neto.
Kot je ob tem opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je aktualna vlada s spremembo zakona o dohodnini ter uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka občutno povečala davčni primež. V obdobju med letoma 2023 in 2026 naj bi se po izračunih zbornice pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za dve odstotni točki.
Slovenija
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
V GZS zato mdr. predlagajo samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda ter razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Zavzemajo se tudi za zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto, uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače, okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru in vzpostavitev tretjega stebra po zgledu varčevalnih računov, kjer dolgoročno varčevanje ni obdavčeno.
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo že letos zagotovili dodatnih 112 evrov, prihodnje leto pa dodatnih 400 evrov. S tem bi davčni primež letos znižali za 1,1 odstotne točke, prihodnje leto pa za 1,3 odstotne točke.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je dejal, da se bojijo možnosti novih socialnih prispevkov, ki bi lahko davčni primež še dodatno povečali. Pri tem je mdr. izpostavil možnost izenačitve prispevnih stopenj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter možnost obveznega drugega pokojninskega stebra. »Če pogledamo širšo gospodarsko sliko, je jasno, da je obremenitev vedno več. Na razbremenitve, ki jih je vlada obljubljala že ob začetku mandata, pa še kar čakamo,« je poudaril glavni izvršni direktor GZS.
