S konkretnimi številkami je postregel Borut Kolar, župan Gorišnice, kjer so z namakalnimi sistemi pokrili približno 1.100 ha
kmetijskih površin. »Pri približno enaki porabi kilovatnih ur v zimski sezoni 2023/2024 in 2024/2025 se je cena z 200 evrov mesečno zvišala na okrog 2.000 evrov mesečno! Lani je bil strošek električne energije čez celo leto z zalivanjem vred nekje 8.500 evrov, letos bomo zgolj za štiri zimske mesece plačali tolikšen znesek. Torej za štiri mesece, ko sistem stoji, bomo plačali toliko električne energije, kot lani za celo leto, ko smo dejansko zalivali!«
Enormno zvišanje cene se bo seveda odražalo v ceni vode, kar bi lahko pomenilo, pravi Kolar, da bo kubični meter vode za namakanje stal enako kot na javnem vodovodnem sistemu. »Treba je nemudoma ukrepati, da država sprejme izjeme za določena področja. Prejeli smo državna oz. evropska sredstva za gradnjo namakalnih sistemov v boju proti suši; če sistemi ne bodo v uporabi zaradi prevelikih stroškov, se nam lahko zgodi, da bomo sredstva še vračali. Poleg tega je država 100 % financirala gradnjo namakalnih sistemov, sedaj pa zaradi izjemno visokih stroškov iščemo rešitve, kako bi jih odklopili, kar je sicer skregano z zdravo pametjo.«
Strošek odjave čez mrtve zimske mesece 8.000 evrov
Razmišljali so, da bi namakalni sistem vsaj čez mrtve zimske mesece, ko je tudi omrežnina dražja, odjavili iz omrežja. »Vendar pa smo prejeli informacijo, da bi strošek ponovnega priklopa znašal okrog 8.000 evrov. Imamo zvezane roke,« je dejal gorišniški župan. Ob tem pa je izpostavil še eno zanimivo primerjavo o nesmiselno visokem strošku, ki ga zaradi novega načina obračunavanja omrežnine plačujejo za namakalni sistem. »Na enem namakalnem sistemu smo imeli porabe električne energije
70 kWh, kar porabita računalnik, ki nadzira zagon črpalk, in klima, račun pa je znašal 500 evrov. Doma porabimo 600 kWh, račun za elektriko pa znaša 100 evrov. Ne razumem tega sistema, te logike.«
Razmišljanju gorišniškega župana se je pridružil tudi ormoški Danijel Vrbnjak, kjer z načrtovani namakalni sistemi približujejo površini 1.500 hektarjev. »Cena za namakalne sisteme je 10-krat višja. Ne vem, kdo bo to plačal, kajti cena vode po kubičnem metru se bo drastično spremenila. Upam, da kmetje ne pričakujejo, da bo občina subvencionirala še vodo za namakanje. Gre za alarmantno zadevo.«
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Zbornica pričakuje spremembe
S prvimi položnicami in torej z novimi obračuni omrežnine je ptujski kmetijski zavod že novembra seznanil tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. In kaj je zbornica storila? »Z namenom opozoriti na posebnosti kmetijske dejavnosti (npr. sušilnica hmelja, sadja, namakalni sistemi, mlekovodi …, kjer porabe električne energije ni možno načrtovati oziroma prilagajati časovnim blokom ali omejevati t. i. špice porabe) smo na Agencijo za energijo 13. decembra lani naslovili zahtevo, da ponovno preučijo metodologijo izračuna omrežnine in pri tem upoštevajo posebnosti kmetijskih procesov.« Predlagali so tudi skupen sestanek, da se posebnosti in posamezni dvigi stroškov še dodatno predstavijo.
»Glede na vsesplošno opozarjanje na pretirane dvige stroškov ter napovedi Vlade RS ter resornega ministrstva je pričakovati, da se bo metodologija izračuna omrežnine spremenila. Če za kmetijstvo ob prenovi trenutnega sistema ne bo zadostnega posluha, bo KGZS seveda ponovno aktivno zahtevala spremembe za svoje člane.«
Žičničarji lahko dvignejo ceno vozovnice, kaj lahko stori kmet?!
Spremembe pa so nujne in to čim prej, saj kot pravi predsednik ptujske območne izpostave KGZS Denis Hrga: »Žičničarji lahko dvignejo ceno smučarske vozovnice, kmet te možnosti nima.« Kmetovalka in predsednica odbora za kmetijstvo v Gorišnici Anja
Pignar pa je dodala: »Sedela sem v sobi s 30 kmeti, ki so rekli, da ni kmetijske proizvodnje, ki bi prenesla še dražji strošek vode, že lani smo prišli do 40 centov na m3. Če je državi kakorkoli mar za samooskrbo ljudi in živali, bo morala poseči po spremembah. Predstavljajte si kmeta na Ptujskem polju, ki bo dobil konec leta za 15.000 m3 porabljene vode položnico za 18.000 evrov. Ali lahko to kakšna kmetijska proizvodnja pokrije? Žal, nimamo takšne kulture na naših poljih.«
