Profimedia

Z mednarodnim dnevom spomina se Evropa spominja 2. avgusta 1944, ko so nacisti uničili romski del taborišča Auschwitz-Birkenau in ob tem brezsrčno pobili še zadnje tamkajšnje taboriščnike. V eni sami noči so ubili 4300 Romov in Sintov.

Evropski parlament je razglasil ta spominski dan leta 2015, in sicer v spomin na pol milijona Rominj in Romov, ki so bili umorjeni pod nacistično zasedbo Evrope. Omenjena številka predstavlja okoli četrtino vsega takratnega romskega prebivalstva.

Pred letošnjim dnevom so predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izvršna podpredsednica za socialne pravice ter znanja in spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost Roxana Minzatu ter komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib izpostavile pomen spomina na žrtve Romov in Sintov ter zavezo, da se njihovo trpljenje ne sme nikoli pozabiti.

"Nedvoumno ponovno potrjujemo svojo zavezanost spoštovanju spomina na žrtve Romov in Sintov ter zagotavljanju, da njihovo trpljenje ne bo nikoli pozabljeno, spregledano ali zmanjšano. Združeni smo proti diskriminaciji in anticiganizmu, ki še naprej resno ogrožata romske skupnosti. Ponovno potrjujemo tudi svojo zavezo, da bomo ohranili spomin na holokavst nad Romi z izobraževanjem, spominjanjem in bojem proti vsem oblikam zanikanja in izkrivljanja holokavsta," so zapisale.

"V svojih srcih ohranjamo spomin na žrtve in odločno stojimo skupaj, ko si prizadevamo zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva, praznovanje raznolikosti in pomanjkanje prostora za sovraštvo," so dodale.

V Sloveniji so spominski dan med drugim zaznamovali v četrtek v Sinagogi Maribor. Koordinatorica kulturnih programov v tem zavodu Marjetka Bedrač je opozorila, da zgodovinski dogodki kažejo, kam lahko vodita nestrpnost in sovraštvo. "Iz zgodovine vidimo, da se začne najprej sovražni govor. Ta se potem iz nekega lokalnega ali družbenega okolja preseli še v okolje političnih odločevalcev, kjer se sprejema razna zakonodaja, s številnimi prepovedmi in omejitvami. Posledično, ko ti prisilni ukrepi oz. pritiski ne zaležejo, to lahko privede tudi do najbolj tragičnih in krutih dogodkov," je spomnila.

V petek je prireditev v organizaciji Evropske romske zveze in partnerjev potekala v Murski Soboti. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Po njegovih besedah s slovesnostjo osvetljujejo poglavje zgodovine, ki je še vedno prezrto, "diskriminacija in sovraštvo do Romov pa sta v naši družbi tudi po 80 letih od konca druge svetovne vojne še vedno prisotna".

V. d. direktorica urada za narodnosti Danica Polak Gruden je poudarila, da lahko sovraštvo in predsodki uničijo tisto, kar je najbolj dragoceno, torej človekovo dostojanstvo, varnost in svobodo, ter da si kot družba moramo vedno znova prizadevati za družbo, kjer bo svoboda resnično skupna in kjer nihče ne bo živel v strahu, so sporočili soorganizatorji prireditve.