Po katastrofalnih poplavah se postavlja ključno vprašanje: kako dobro je Slovenija pripravljena na tovrstne vremenske ekstreme?
Poplave: obljube in realnost ukrepov
Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zadnjih desetletjih. Država je obljubila obsežne sanacije in izboljšanje sistema protipoplavne zaščite. Po končni oceni škode so bili sprejeti sanacijski programi, najobsežnejšega je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor: v petletnem 2,3 milijarde evrov težkem sanacijskem programu bo za sanacijo vodne infrastrukture namenjenih kar 1,3 milijarde evrov.
"Prvič celovito pristopamo k urejanju vodotokov in skrbi za vode. Izvajali smo naloge, povezane z intervencijo, izrednimi ukrepi in sanacijo posledic poplavnega dogodka 4. avgusta 2023. Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024, in sicer na kar 1486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov," pojasnjujejo na ministrstvu. Lastnikom poškodovanih stanovanj so prvič v zgodovini države omogočili predplačila za nujno obnovo – več kot 7600 posameznikom je bilo doslej v osmih paketih izplačanih 35,4 milijona evrov predplačil. Dejanska višina, do katere bodo posamezniki upravičeni, bo predmet ugotovitvenega postopka za vsako stanovanje posebej; postopki za določitev končnih sredstev že potekajo. Za nujno odpravo škode na občinski infrastrukturi so predplačila nakazali tudi občinam, v skupni višini 218 milijonov evrov.
V javno obravnavo je bil dan osnutek nove poplavne uredbe. Glede na veliko škodo, ki so jo povzročile poplave lanskega avgusta, se s predlogom nove uredbe zaostrujejo pogoji in omejitve za umeščanje objektov v prostor ter s tem zmanjšuje in preprečuje povečanje poplavne in z njo povezane erozijske ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti, kulturne dediščine in okolja.
"Ožje vodstvo ministrstva pa se je spomladi in jeseni skupaj z Direkcijo za vode in predstavniki koncesionarjev odpravilo tudi na terenske obiske po vsej Sloveniji ter skupaj s predstavniki občin preverilo opravljeno delo na vodotokih ter načrte za prihodnji dve leti," so še zapisali na ministrstvu.
Suše in vročinski valovi: ranljivost kmetijstva
Po drugi strani pa se Slovenija sooča s pogostejšimi sušami, vročinskimi valovi in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki vplivajo na pridelavo hrane, ogrožajo kmetijstvo in vodne vire. V zadnjih 20 letih je bilo sedem kmetijskih suš z razsežnostjo naravne nesreče.
Njena.si
Xiaomi Redmi Note 14: Nova serija z izjemno vzdržljivostjo
Poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije navaja, da se je obdelanost kmetijskih zemljišč v zadnjih letih zmanjšala, hkrati pa se je povečala urbanizacija, kar pomeni še dodatno izgubo kmetijskih površin.
Slovenija je sicer dosegla nekatere pozitivne premike pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Emisije v kmetijstvu so se v obdobju 1986–2022 zmanjšale za 16,3 odstotka, vendar bo za nadaljnje izboljšave potrebno boljše prostorsko načrtovanje in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam. Ena od rešitev je povečanje namakalnih sistemov, ki pa so trenutno še vedno premalo razviti.
Priprava lokalnih skupnosti: med preventivo in gasilskimi ukrepi
Lokalne skupnosti igrajo ključno vlogo pri odzivu na podnebne spremembe, vendar so njihove možnosti pogosto omejene s financami in pristojnostmi. Medtem ko nekatere občine, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj, že izvajajo strategije prilagajanja na podnebne spremembe, številne manjše občine opozarjajo na pomanjkanje sredstev.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Podnebna kriza se bo v prihodnjih desetletjih le še stopnjevala. ARSO napoveduje, da se bo naraščanje temperature zraka v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. V primeru optimističnega scenarija izpustov RCP2.6 bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 stopinje, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov RCP4.5 za približno dve stopinji, v primeru pesimističnega scenarija izpustov RCP8.5 pa za približno 4,1 stopinje Celzija. "Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20 odstotkov. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi za več kot 60 odstotkov več zimskih padavin," so še zapisali na ARSO.
Za učinkovito prilagajanje na spremembe bo potrebna celovita strategija, ki bo vključevala tako preventivne ukrepe kot trajnostne rešitve. Država mora zagotoviti večjo finančno podporo občinam, pospešiti birokratske postopke in spodbujati zelene rešitve. Ključno bo tudi ozaveščanje prebivalcev, saj bo prilagajanje na nove podnebne razmere postalo nujno za vse.
