Kar zadeva starostno pokojnino, gre za pokojninski prejemek, ki izhaja iz pokojninskega zavarovanja in se izplačuje mesečno zavarovancu, ki izpolnjujejo predpisane pogoje dopolnjene starosti in pokojninske dobe brez dokupa, pokojninske dobe ali zavarovalne dobe. V osnovi naj bi starostna pokojnina upravičencu po upokojitvi zagotavljala varovanje osnovne socialne starosti ter vsaj približno ohranitev ekonomskega položaja, ki ga je imel, ko je bil še aktiven.
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje predpisane starosti in dopolnjene pokojninske dobe ter ni več vključen v obvezno zavarovanje. Za pridobitev starostne pokojnine mora izpolnjevati naslednje pogoje: starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe. Posameznik se lahko upokoji tudi pri nižji starosti in uveljavi znižanje starostne meje.
Starostna pokojnina z dodano dobo
Če je bila oseba vključena v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma v poklicno zavarovanje (osebe, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, kot so rudarji, policisti, vojaki ..., in osebe, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati – operni pevci, baletni plesalci …), se ji lahko četrtina tega obdobja upošteva v pokojninsko dobo kot dodana doba, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, vendar ne more vplivati na višino odstotka za odmero starostne pokojnine.
Kaj je pokojninska doba?
Pokojninska doba vključuje vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine, pojasnjujejo na Zpizu. Ob tem zavarovalna doba vključuje obdobje obvezne ali prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki (dokup pokojninske dobe, z odločbo priznano obdobje časa skrbi za otroka v prvem letu starosti), medtem ko posebna doba vključuje obdobje, ki se ne glede na plačilo prispevkov šteje v pokojninsko dobo, na podlagi katerega pa brez izpolnjenega minimalnega pogoja 15 let zavarovalne dobe ni mogoče uveljaviti pravice do starostne pokojnine.
V pokojninsko dobo brez dokupa se štejejo:
- obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki;
- obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki;
- dokupljena pokojninske zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki;
- obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti;
- obdobja delovnega razmerja v tujini in
- pokojninska doba, priznana po Zakonu o popravi krivic.
V pokojninsko dobo brez dokupa pa se ne šteje na primer obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, razen če je bila oseba prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje že na dan 31. 12. 2012, zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, dokup pokojninske dobe, izveden po 1. 1. 2013.
Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in njeno odmero se upošteva tudi prišteta doba.
Dokup dobe
Zavarovanci ali upokojenci lahko za izpolnitev pogojev za upokojitev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupijo do pet let zavarovalne dobe. Dokup pokojninske dobe se jim upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do:
- starostne pokojnine, če dopolnite ustrezno starost, to je 65 let oziroma
- predčasne pokojnine.
V obeh primerih pa se ta doba upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero pokojnine.
Njena.si
Inina iskrena zgodba: kaj stoji za njeno popolno preobrazbo?
Kako se določi pokojninska osnova?
Sicer pa je višina pokojnine odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe, ki je podlaga za določitev odmernega odstotka.
Kot pojasnjujejo na Zpizu, se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerih koli najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za izračun se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zavod mora izračunati vsa razpoložljiva mesečna povprečja osnov iz zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje in zavarovancu po uradni dolžnosti odmeriti pokojnino od najugodnejšega povprečja, ki predstavlja pokojninsko osnovo. Pri izračunu pokojninske osnove zavod upošteva predhodno sporočene podatke o plačah ali zavarovalnih osnovah po predpisih o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pogoj za upoštevanje plače ali osnove iz posameznega koledarskega leta zavarovanja je, da je oseba v njem dopolnila najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
Osnove iz koledarskega leta, v katerem oseba uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upoštevajo.
Osnove iz prejšnjih let zavarovanja, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, zavod zaradi zagotovitve njihove medsebojne primerljivosti preračuna z valorizacijskimi količniki.
Pri izračunu pokojninske osnove sicer obstajajo nekatere posebnosti, ki denimo veljajo za zavarovance, delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so pravico pridobili na podlagi ZPIZ-2 ali ZPIZ-1. V skladu z zakonodajo za te zavarovance velja drugačen način za izračun pokojninske osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti in so za ta čas tudi prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino.
Zavarovancem, delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki jim bo pravica do pokojnine priznana od 1. 1. 2024 dalje, se bo osnova za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali zmožnosti, in so prejemali delno nadomestilo (invalid po določbah ZPIZ-2) ali delno invalidsko pokojnino (invalid po določbah ZPIZ-1), za ugotovitev pokojninske osnove preračunala na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.
Odmerni odstotek?
Na višino starostne pokojnine vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene po 1. januarju 2013, po izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti (60 let oziroma manj zaradi znižanja starosti in 40 let dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa).
Na višino starostne pokojnine poleg višine pokojninske osnove vpliva tudi odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Za odmero starostne pokojnine je določen minimalni odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe, medtem ko zgornje meje v obliki najvišjega možnega odstotka ni. Od leta 2023 dalje so odmerni odstotki za moške in ženske enaki.
Odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe znaša 29,5 odstotka.
K minimalnim odstotkom za odmero je treba za vsako leto daljše pokojninske dobe prišteti 1,36 odstotka, če pa pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se vrednoti z 0,68 odstotka.
Novost, ki velja za pokojnine, uveljavljene po 1. 1. 2020, je odmerni odstotek za otroke, največ za tri, to je 4,08 odstotka. Za enega otroka znaša odmerni odstotek 1,36 odstotka.
Informativni izračun
Informacijo o predvidenem datumu izpolnitve pogojev za starostno ali predčasno upokojitev in višino pokojnine lahko posameznik pridobi pri Zpizu, za kar mora podati vlogo.
To lahko stori na naslednje načine:
- preko storitve eVloge ZA VSE, brez kvalificiranega digitalnega potrdila;
- elektronsko prek sistema Moj eZPIZ, s kvalificiranim digitalnim potrdilom;
- osebno na najbližji območni enoti zavoda ali
- po pošti.
Preberite še:
