Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije, namenjena zlasti v zmanjšanje razlik v razvoju med regijami v evropski uniji in izboljšanje kakovosti življenja državljanov. V obdobju med letoma 2021 in 2027 bodo države EU kohezijski politiki namenile skoraj 527 milijard evrov sredstev, Slovenija nekaj več kot 4,5 milijarde evrov. Od tega bo EU za črpanje namenila 368 milijard, Sloveniji pripada dobre 3,2 milijarde evrov. "S pomočjo kohezijske politike je bilo v Sloveniji uresničenih že veliko projektov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse," pravijo v ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Ključni izzivi, ki si jih je začrtala Slovenija
Sredstva evropske kohezijske politike so v obdobju 2021–2027 na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega programa, v katerega so vključeni štirje skladi: Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Sklad za pravični prehod (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo).
Ključni izzivi, ki so jih začrtali na ministrstvu s sredstvi kohezijske politike, so (bili):
- pospeševanje rasti produktivnosti
- pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo
- vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijska solidarnost
- pravičen prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo
Šest glavnih ciljev politik za razvoj Slovenije
Slovenija v finančnem obdobju 2021-2027 zasleduje šest ciljev politik:
1. Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT
2. Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti.
3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti
4. Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic
5. Evropa, ki je bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud
6. Evropa za pravični prehod
Vestnik
Kako lahko znižamo zimske energetske račune?
Slovenija zadnja, Luksemburg prvi
Nacionalni in regionalni programi poročajo Komisiji o finančnih podatkih o napredku pri izvajanju, ki zagotavljajo vpogled v napredek naložb in omogočajo primerjalno analizo glede na sklad in državo. Grafikon črpanja sredstev kaže, da je Slovenija trenutno na zadnjem mestu med 27 državami glede finančnih sredstev, dodeljenim izbranim projektom. Od 4,5 milijarde načrtovanih sredstev za kohezijsko politiko je za porabo odločeno oziroma dodeljeno izbranim projektom zgolj 11,9 odstotka oziroma nekaj več kot 538 milijonov evrov, dejansko porabljenih pa je bilo 21 milijonov (0,5 %). Na vrhu tega grafikona je Luksemburg z 71 odstotki odločenih sredstev za porabo (dejansko porabil jih je 4 %). Sledi mu Nizozemska z 61,2 odstotka dodeljenih sredstev projektom (8,4 % porabljenih), tretja je Estonija z 54,9 odstotki (5,6 % porabljenih). Na dnu sta pred Slovenijo Portugalska z 12,6 odstotki dodeljenih sredstev in Hrvaška z 12,9 odstotki.
Iz kohezijskih sredstev EU je Slovenija doslej načrpala nekaj manj kot 140 milijonov evrov od 3,2 milijarde, ki so na voljo, kar predstavlja 4,3 odstotka. Tudi s tem je pri repu lestvice, na dnu so Hrvati, ki so jih porabili 2,6 %.
Minister ne bo dočakal konca mandata?
"Kohezijska politika potrebuje jasna in enostavna pravila, ključna pa je osredotočenost na rezultate," je na nedavnem srečanju kohezijskih ministrov in ministric v Bruslju dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Slednji morda ne bo dočakal konca mandata te vlade na tem položaju. A razlog se ne skriva v teh podatkih, pač pa naj bi bil po poročanju Dela kandidat za veleposlanika v Sarajevu. Tja bi ga njegova stranka Socialni demokrati kandidirala v okviru kvote ene desetine veleposlaniških mest, ki jih lahko zasedejo nepoklicni diplomati.
