Grožnje tej pomembni veji slovenske industrije niso iz trte izvite. Nemčija namreč predstavlja približno 40 odstotkov trga slovenske avtomobilske industrije.
Z desetletji se je ta odvisnost sicer nekoliko razrahljala, pomembni trgi za naše dobavitelje so postale tudi Francija, Italija, Velika Britanija, Švedska, ZDA in v manjši meri celo Kitajska, zato je vpliv gospodarskega dogajanja v Nemčiji na slovenske proizvajalce nekoliko omiljen. »Poleg tega slovenska podjetja ne izdelujejo le komponent za osebna vozila, ampak prodajajo tudi izdelke in rešitve za lahka dostavna in tovorna vozila ter delovne stroje, s čimer dodatno razpršijo svoje poslovno tveganje,« pravijo v Slovenskem avtomobilskem grozdu, ki združuje dobavitelje v avtomobilski panogi.
Stanje v nemški avtomobilski industriji novembra še slabše
Po podatkih münchenskega inštituta za gospodarske raziskave IFO se je kazalnik trenutnih razmer znižal za 4,9 točke na –33,9 točke, nič bolje pa ni pri kazalnikih za obete v prihodnje. Po njihovo je industrija obtičala v mešanici daljnosežne preobrazbe, hude konkurence in šibkega gospodarstva.
Analitike še najbolj skrbi šibko povpraševanje, tako opevana električna vozila so na trgu naletela na pravi zid neodobravanja, tako zaradi neuporabnosti kot visokih cen, novih naročil pa ni več toliko kot takoj po pandemiji, zato so številna podjetja v avtomobilski industriji previdna tudi glede novega zaposlovanja ali celo razmišljajo o ukinjanju delovnih mest.
S hudo krizo se denimo sooča tudi velikan Volkswagen, kjer so delavci že začeli opozorilne stavke, tako razpoloženje pa se že počasi seli v druge, tudi avtomobilsko močne države.
Ford na primer namerava število delovnih mest po Evropi do konca leta 2027 zmanjšati za 4000, od tega samo v Nemčiji za 2900. S to potezo želijo v podjetju znižati stroške, saj se v Evropi soočajo s šibko prodajo električnih vozil. Francoska vlada se je odločila za znižanje subvencij za nakup električnih avtomobilov s takojšnjim učinkom. Po novem bodo na voljo v razponu med 2000 in 4000 evrov, medtem ko jih je dosedanji sistem omogočal v višini med 4000 in 7000 evrov. Prihodnje leto bo za subvencije na voljo skupno 700 milijonov evrov, kar je 800 milijonov manj kot letos.
Kot omenjeno, bi te težave lahko prizadele precej slovenskih podjetij, ki so združena v Slovenski avtomobilski grozd, njihove težave pa bi imele velike posledice za vso našo ekonomijo, saj prispevajo kar desetino k slovenskemu bruto družbenemu proizvodu, v vrednosti približno štiri milijarde na leto. Delež bruto domačega prihodka avtomobilske industrije na ravni EU sicer dosega sedem odstotkov.
Pri nas z avtomobili povezanih 500 podjetij
»Avtomobilska industrija prispeva približno petino celotnega slovenskega izvoza in zaposluje približno 40 tisoč ljudi. Leta 2022 so podjetja v okviru avtomobilske industrije kar 32 odstotkov izvoza realizirala v Nemčiji,« še dodajajo pri Grozdu. V Sloveniji v segmentu avtomobilske industrije deluje 300, po nekaterih podatkih pa celo do 500 podjetij, v 80 odstotkih so to izvozno usmerjena podjetja.
Med pomembnejšimi lahko omenimo Revoz, ki proizvaja vozila Renault, Porsche Slovenija, ki prodaja vozila znamk Porsche, Audi, Volkswagen, Seat, ter številne dobavitelje avtomobilskih komponent, kot so Tovarna akumulatorjev, Kolektor, Cimos, Hidria, LTH Castings ali Impol in Iskra Mehanizmi.
Dejstvo pa je, da je avtomobilska industrija na prelomni razvojni točki, tako z vidika zelenega in digitalnega prehoda kot z vidika sprememb na področju energetike. A ta prehod bo imel očitno globoke socialne posledice, nekoliko gospodarsko šibkejše države si ga s tempom, ki ga narekujejo vodilne države, ne morejo privoščiti in se ga zato izogibajo, kolikor je mogoče.
Ponekod večja prodaja vozil
To tudi ni najboljša popotnica za okrevanje. Kriza pred več kot desetimi leti, pa covid-19 in potem eksponentno okrevanje so imeli malce drugačne vzroke, sedanje stanje pa je odraz globalnega dogajanja in nemirov v svetu, vključno z vojnami.
Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ACEA ugotavlja, da se je oktobra število novih registracij vozil glede na isto obdobje lani povečalo za dober odstotek. S tem se je prekinil upad v avgustu in septembru. Največ registracij je bilo v Španiji, 7,2 odstotka, in v Nemčiji, ki se je po treh negativnih mesecih okrepila s šestodstotnim povečanjem. Francija in Italija sta zabeležili 11- in 9-odstotni padec registracij. V Sloveniji je bilo po podatkih oktobra prodanih 4509 novih vozil, kar je za 16,2 odstotka več kot oktobra lani. Električnih avtomobilov je bilo prodanih 223 oziroma za 43,7 odstotka manj kot v istem mesecu leto prej.
