Na Tribuni upanja, dogodku, ki je združil strokovnjake in predstavnike bolnikov, so razpravljali o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka, učinkovitosti presejalnih programov in vlogi posameznika pri preprečevanju in obvladovanju bolezni.
Vesna Marinko, predsednica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, je povedala, da rak v Sloveniji postaja in ostaja velik izziv: »Na leto imamo približno 16.000 novih bolnikov. To lahko v prvi vrsti pripišemo staranju prebivalstva in življenjskemu slogu. Za ministrstvo za zdravje je izjemno pomembna udeležba v presejalnih programih. Zora, Dora in Svit so zgodba o uspehu. Za nove programe, ki prihajajo, imamo že nekaj rezultatov. Že decembra bodo na onkološkem inštitutu pilotno izvajali presejalne programe za raka prostate.«
Ganljiva zgodba kolesarke Urške Žigart
Tribuno upanja je z osebno izpovedjo začela naša najboljša profesionalna kolesarka Urška Žigart, ki je delila zgodbo o svoji mami. Po uspešnem boju z rakom dojke so ji le tri mesece kasneje odkrili novo obliko raka. »Na koncu je začela čutiti breme. Ko sem bila marca zadnjič doma, je bilo očitno, da izgublja upanje. Bili so dobri in slabi dnevi. Ko sem bila na dirki v Belgiji, sem prejela klic in takoj odšla domov, a žal je nisem uspela videti še zadnjič,« je povedala z ganjenostjo. Ob tem je poudarila pomen presejalnih programov: »Če bi prej odkrili raka, bi imela več možnosti. Tudi mene čaka testiranje zaradi predispozicije, kar me straši, a vem, da je zgodnje odkrivanje ključno za ozdravitev.«
Uspešnost presejalnih programov v Sloveniji
V Sloveniji delujejo trije presejalni programi – Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, Dora za raka dojke in Zora za raka materničnega vratu. Strokovnjaki na Tribuni upanja so soglašali, da so ti programi pripomogli k zgodnejšemu odkrivanju bolezni in boljšim izidom zdravljenja. Doc. Urška Ivanuš, vodja programa Zora, je poudarila: »Bistvo presejalnega programa je odkriti raka dovolj zgodaj, da ga lahko uspešno pozdravimo. Pri Zori smo že skoraj odpravili raka materničnega vratu, kar je posledica doslednega sledenja strokovnim smernicam.«
Podobno velja za program Svit. Po besedah Dominike Novak Mlakar, vodje programa, je bil pred uvedbo leta 2009 rak debelega črevesa in danke eden najpogostejših rakov, večina pa je bila odkrita v poznih stadijih. Danes je slika precej boljša, saj večino primerov odkrijejo v zgodnjih fazah. A kot poudarja Dominika Novak Mlakar, jih še vedno skrbi manjša pripravljenost moških za sodelovanje: »Svit je bil prvi program, namenjen tudi moškim. In medtem ko pri ženskah dosegamo zadovoljive številke pri sodelovanju v programu, je pri moških tega še vedno manj. Ženske smo bolj pozorne na simptome, prej smo pripravljene poiskati pomoč in bolj se odzivamo na presejalne teste.«
Podobno je povedala Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon Slovenija. Združenje deluje že 16 let, najprej se je osredotočalo zgolj na raka debelega črevesja in danke, danes pa nudi podporo vsem bolnikom z rakom prebavil: »Ko se je pričel Svit, smo aktivno pristopili in začeli ozaveščati ljudi, naj se pridružijo in odzovejo vabilu. Cilj je bil, da se v program vključi 70 odstotkov ljudi; nismo ga še dosegli, žensk je 70 odstotkov, moških je nekoliko manj.«
Novi presejalni programi v pripravi
Na dogodku so predstavili tudi načrte za nove presejalne programe. Rak prostate, pljučni rak in rak želodca so naslednji izzivi. Janka Čarman, vodja priprave programa Peter, za odkrivanje raka prostate, je pojasnila: »Glavni cilj je odkriti klinično pomembne rake, ki jih je treba zdraviti, s čimer bomo dolgoročno zmanjšali umrljivost.«
Sprememba čaka tudi že uveljavljene programe, med njimi tudi Zoro: »Zora je ponovno na prelomnici. Dvignili bomo starostno mejo za presejanje, presejanje bo potekalo na dlje časa, uporabili bomo nove metode, vključili bomo tudi deklice, ki so bile cepljene proti HPV. Raziskave so sicer pokazale, da imajo generacije deklic, ki so imele možnost cepljenja, precej manj predrakavih sprememb,« je pojasnila Urška Ivanuš.
Opozorila bolnikov in strokovnjakov
Predstavniki bolnikov so izpostavili težave, s katerimi se srečujejo ob soočanju z boleznijo. Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je opozorila na prostorsko stisko in pomanjkanje opreme na Onkološkem inštitutu Ljubljana: »Vsi vemo, kdo je za bolnišnice odgovoren v Sloveniji. Onkologi in drugo osebje so predani svojemu delu, vendar vsega ne morejo narediti sami.«
Odgovornost posameznika
Rak je kompleksna bolezen, ki jo je težko popolnoma preprečiti, saj se pod to boleznijo skriva več kot dvesto diagnoz. A kot je poudarila onkologinja Janja Ocvirk, lahko sami storimo veliko z zdravim življenjskim slogom. »Preprečevanje in zgodnje odkrivanje sta ključni. Vendar se je kljub temu treba zavedati, da je veliko tudi v genetiki.«
