Podravje

Status obmejnega problemskega območja prinaša denar, a žal so to v večji meri krediti

Mojca Zemljarič
27. 11. 2024, 16.33
Deli članek:

86 občin v Sloveniji ima status obmejnega problemskega območja. Kriterijev za status je več in ni nujno, da občina leži neposredno ob državni meji. Status imajo lahko občine, ki so sosede dejanskih obmejnih občin, v spodnjepodravski regiji sta to Majšperk in Sveti Tomaž. V minulem obdobju je status imela tudi Dornava, a ga je z novelacijo državne uredbe letos izgubila.

Č. G.
Gospodarski kazalniki na obmejnih problemskih območjih so pretežno slabši od slovenskega povprečja.

V Spodnjem Podravju med problemska obmejna območja spada devet občin: Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Ormož, Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk in Žetale.

Eno od meril za status obmejnega problemskega območja je, da polovica prebivalcev občine biva v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Drugi pogoji so še pomanjkanje delovnih mest, podpovprečna gostota poselitve, več kot 45-minutna dostopnost do avtocest ali hitrih cest, visok delež območij Nature 2000 ter vrednost koeficienta razvitosti občine. Ministrstvo za gospodarski razvoj podatke o upravičenosti občin do statusa obmejnega problemskega območja preverja na dve leti. "Večina obmejnih območij v Sloveniji ima neugodne naravne in družbene razmere, povezane z dostopnostjo, depopulacijo, reliefnimi oblikami (gričevnata, hribovita in gorska območja) ter režimi varovanja prostora. Posledično smo na obmejnih problemskih območjih priča neugodnim demografskim gibanjem, nizki stopnji izobrazbe, nizki osebni mobilnosti, pomanjkanju usposobljenih ljudi, pomanjkanju delovnih mest, kar se kaže v dolgoročni brezposelnosti ter neskladju na trgu dela, slabi prometni dostopnosti, zapiranju trgovinskih in bančnih poslovalnic in v zadnjih letih tudi ukinjanju storitev splošnega in gospodarskega pomena, kar krepi centralizacijo Slovenije," lahko preberemo v vladnem razvojnem programu.

86 občin, ki so opredeljene kot obmejna problemska območja, pokriva slabo polovico slovenskega ozemlja, kjer prebiva le dobra petina vseh prebivalcev Slovenije. Kljub številnim dejavnikom ohromljenosti pa vlada tem območjem priznava gospodarski pomen: "Vloga gospodarstva ni nezanemarljiva, saj tam deluje 12,2 % gospodarskih družb, ki zaposlujejo 12,1 % zaposlenih v gospodarskih družbah (podatki za 2013 in 2014)."

Razpisi že ta in naslednji mesec

V štirih letih (2022–2025) bo država s pomočjo sredstev evropskega proračuna za problemska obmejna območja namenila 170 milijonov evrov. Nosilci razpisov bodo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), Slovenski regionalno-razvojni sklad in Slovenski podjetniški sklad. Razpise bodo objavili že ta in naslednji mesec ter v začetku naslednjega leta. "Na voljo bodo razpisi za deset ukrepov, v skupni višini 91 milijonov evrov, od tega bo 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in 76 milijonov evrov povratnih (kreditiranje)," so pojasnili na MKRR.

Občine bodo lahko koristile 42 milijonov evrov, nepovratnih sredstev bo slaba tretjina, preostalo (30 milijonov evrov) pa kreditiranje. Denar bodo lahko vložile v poslovne cone, komunalno infrastrukturo v romskih naseljih in turistično infrastrukturo.
Za podjetja bo na voljo pet razpisov v skupni vrednosti 49 milijonov evrov, glavnina denarja (46 milijonov evrov) bodo krediti, trije milijoni evrov pa nepovratna sredstva. Denar bo namenjen zaposlovanju diplomantov, zagonu podjetij in začetnim investicijam, razvoju zasebnih turističnih nastanitev in živilskopredelovalni panogi.

Skupno milijon evrov bo letos in naslednje leto šlo še za modernizacijo cest, vendar izključno za območje Prekmurja.