Subvencije so se znižale, številni kmetovalci pa se zaradi starosti odločajo za opustitev reje, medtem ko mlajših priložnosti v tem sektorju ne pritegnejo. Izjema so Haloze, kjer se je v zadnjih letih tako število rejcev kot število živali povečalo. Po razpoložljivi statistiki kmetje v Halozah danes redijo približno 2800 ovac, kar je okoli 150 več kot pred tremi leti. Povečalo se je tudi število rejcev, in sicer s 141 na 153. Koze redijo na 54 kmetijah, njihovo število pa se je v zadnjih letih s 480 povečalo na 600, večinoma gre za mesne pasme. V Društvu rejcev drobnice Haloze je trenutno 85 članov, od tega je rejskih kmetij 73. Gre večinoma za rejce s širšega območja Haloz, nekaj jih je tudi iz Slovenskih goric, Miklavža pri Ormožu, Slovenske Bistrice, Pesnice.
Odgovor na zaraščanje
Reja drobnice se je razmahnila kot odgovor na zaraščanje, ki je posledica opuščanja vinogradništva. Gre za učinkovito alternativo pri vzdrževanju strmih in težko dostopnih površin, ki bi se sicer hitro zarasle. »Danes se na ogromno površinah, kjer so bili včasih vinogradi, pasejo koze in ovce. Vsa ta kmetijska območja so urejena in očiščena, brez potrebe po strojni košnji. Brez drobnice bi imeli v Halozah še veliko več zaraščenih površin,« je poudaril Ivan Hemetek, predsednik Društva rejcev drobnice Haloze.
Večina haloških rejcev prodaja jagnjeta neposredno na domu, viške prodajo v klavnico v Račah ali Škofji Loki. Prodaja je v zadnjih letih postala lažja, saj se poraba jagnjetine povečuje. K temu prispevajo spremembe prehranskih navad in priseljevanje, ki povečuje povpraševanje po tem mesu. Slaba polovica vseh rej je ekoloških.
Povpraševanje presega ponudbo
»Včasih smo jagnjeta težko prodali, danes pa se že dogaja, da povpraševanje presega ponudbo. Število jagnjet je odvisno tudi od vremena – v deževnih sezonah se število jagnjet močno zmanjša, v sušnih pa ravno obratno,« pojasni Hemetek. Povpraševanje je največje ravno v času božično-novoletnih praznikov, takrat se velikokrat zgodi, da jagnjet na trgu zmanjka. Trenutna odkupna cena jagnjetine v Sloveniji je zadovoljiva, čeprav še vedno nižja kot na Hrvaškem. Na slovenskih kmetijah kilogram očiščene jagnjetine stane približno 9 evrov, medtem ko pri naših južnih sosedih cene presegajo 10 evrov za kilogram.
Težave rejcev
Rejci drobnice se sicer srečujejo s kar nekaj težavami, predvsem pri logistiki, zagotavljanju urejenega postopka humanega zakola, skladiščenju končnih izdelkov ter urejenosti prostorov za obdelavo mesa. Spoprijemajo se tudi s cikličnimi presežki ali pomanjkanjem živali glede na povpraševanje. Poleg izzivov s trgom so se zmanjšale subvencije za rejo drobnice, s približno 28 na 15 evrov po živali, kar dodatno obremenjuje haloške kmetovalce. Ti so obenem ostali brez dodatnih sredstev za obdelovanje kmetijskih površin z izjemno strmimi nakloni, kjer je kmetovanje še posebej zahtevno.
Marsikje bi kmetje potrebovali finančno podporo za nakup specializirane opreme in obnovo zastarelih hlevov, a kmetijski razpisi pogosto ne podpirajo specifičnih potreb rejcev drobnice.
Država nima posluha
Na Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije opozarjajo, da država namenja premalo sredstev rejcem drobnice, kar omejuje razvoj te kmetijske panoge. »Večina sredstev gre v Prekmurje za govedorejce, rejci drobnice pa dobijo le drobiž,« je poudaril predsednik Roman Savšek.
Po njegovih besedah ima Slovenija še ogromno neizkoriščenih površin, ki bi zlahka omogočile rejo od 400.000 do 500.000 živali. A brez spodbud mladim je tovrstni potencial težko izkoristiti. Trenutno rejci niso sposobni zagotoviti niti zadostne količine jagnjet za en sam izvoz, na primer v Savdsko Arabijo. Če bi se število drobnice povečalo, bi to izboljšalo možnosti za organiziran izvoz in doseganje boljših cen na trgu.
Shema »Izbrana kakovost« je sicer prinesla nekaj koristi, saj na izdelkih zagotavlja oznako »rojeni, vzrejeni in zaklani v Sloveniji«. To daje potrošnikom zagotovilo, da gre za meso iz slovenske reje, kar pa ne odpravlja težav z nizko potrošnjo. V Sloveniji je poraba mesa drobnice zgolj 0,88 kilograma na prebivalca, povprečna poraba vsega mesa pa 91 kilogramov. V okviru Zveze društev rejcev drobnice Slovenije je dogovorjen odkup mesa v sodelovanju z Loškimi mesninami iz Škofje Loke, ki traja že 14 let. Odkupna cena za kilogram očiščene jagnjetine je trenutno 8,50 evra, kar je za 20 odstotkov več kot lani, ko je bila cena okoli 7 evrov. Škofja Loka je glavna klavnica, ki zalaga slovenske trgovce. Cena jagnjetine v trgovinah je okoli 17 evrov na kilogram, medtem ko so ob akcijah cene nekaj evrov nižje.
