Trgovci že od začetka novembra pospešeno oglašujejo spletna nakupovalna dogodka črni petek in spletni ponedeljek, ki bosta letos sicer nastopila 29.11. in 2.12., pasti pa so pospešeno začeli nastavljati tudi spletni goljufi. Čeprav policija in mediji veliko opozarjajo o nevarnostih spletnih prevar, ljudje še vedno naivno nasedejo goljufom na drugi strani ekrana. Goljufom celo zaupajo do te mere, da jim dajo prosto pot do svojih bančnih računov, pri tem pa lahko izgubijo ogromne vsote denarja. Naj vas mikavne ponudbe in popusti ne zavedejo.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na zavajajoče oglase, ki lahko vodijo v prevaro. "V mesecu nakupov in popustov so kanali na družbenih omrežjih polni oglasov. Med njimi se zagotovo najdejo tudi oglasi prevarantov. Čeprav velja neko splošno prepričanje, da če se nek izdelek oglašuje, potem gre za preverjenega in zanesljivega trgovca, to ne drži. Na spletu namreč lahko oglašuje vsak, ki je pripravljen za oglase plačati," so dodali.
Na SI-CERTU opozarjajo na goljufe, ki lažni spletni trgovini dodajajo "lokalno noto" in potrošnike zavedejo v nakup. "Slovenci smo posebej znani po tem, da radi nakupujemo 'domače', pri domačih trgovcih in obrtnikih. Tako je tudi naše zaupanje praviloma večje, če vidimo trgovino, ki ima v imenu Slovenija," so opozorili.
Potrošnike pri SI-CERTU med drugim opozarjajo, naj vedno najprej preverijo cene enakih ali podobnih artiklov še pri drugih ponudnikih. "Kljub popustom so preveč odstopajoče nizke cene lahko znak, da gre za lažno spletno trgovino, še posebej, če iščete izdelke znanih in uveljavljenih blagovnih znamk. Če so občutno znižani vsi artikli, je to sumljivo," so zapisali.
"Vsak velik popust, kratko trajanje »akcije«, še posebno, če gre za sicer dražje znamke, naj bo signal za posebno pozornost. V takih primerih in pri nakupih v spletnih trgovinah, ki jih ne poznamo, si raje vzemimo čas in dodatno preverimo, ali gre za prevaro," opozarja tudi strokovnjakinjo za varstvo osebnih podatkov in direktorico podjetja Info hiša Bojana Pleterski.
Kupcem pri SI-CERTU svetujejo, da preverijo trgovca oz. kdo stoji za spletno trgovino in ali je naveden naslov podjetja. V tem primeru naslov lahko preverijo na Googlovih zemljevidih. "Preverite tudi kontaktne podatke. Bodite previdni, če je na voljo zgolj obrazec za sporočilo in nobenega drugega kontakta. Pogosto si izmislijo tudi telefonsko številko, npr. 123456789. Tudi e-mail naslov brezplačnega ponudnika je lahko znak, da je trgovina lažna. Spletni goljufi za komunikacijo namreč uporabijo brezplačni poštni predal, npr. gmail.com, hotmail.com, outlook.com ..."
Zelo dober pokazatelj, ali gre za prevaro, je po pojasnilih SI-CERT tudi starost spletne strani. Prevaranti lahko skopirajo celoten izgled spletne trgovine, vse artikle in podatke s strani, ne morejo pa ponarediti datuma registracije domene spletnega mesta, so izpostavili. Te podatke lahko potrošniki preverijo na spletni strani http://whois.domaintools.com/ ali za slovenske spletne strani še hitreje na https://www.register.si. Preveriti je treba splošne pogoje spletne trgovine in politiko zasebnosti. V primerih nelegitimnih spletnih trgovin teh dokumentov ne bomo našli, ali pa bodo splošni in ne bodo navajali nobenih podatkov o upravljavcu. Pogledamo lahko tudi ocene spletne trgovine.
Lažna sporočila prevaranti pošiljajo tudi v imenu dostavnih podjetij. "Navadno piše, da moramo plačati še nekaj malega za dostavo ali pa posodobiti podatke. Povezava v sporočilu vodi na lažen obrazec za vpis podatkov, največkrat napadalci želijo, da vnesemo podatke o kreditni kartici. Pomembno je, da si zapomnimo, da zaupanja vredne institucije ne pošiljajo sporočil, s katerimi bi nas pozivale k vpisu podatkov kreditne kartice," so poudarili.
Kraja identitete, lažna pošta in nagradne igre
Spletnih prevar je več vrst. Nazadnje je kar nekaj ljudi v Sloveniji nasedlo lažnim vlaganjem v kriptovaluto bitcoin. Seveda so jih pri tem gladko naplahtali in jim z bančnega računa odpeljali znatno vsoto denarja.
Lažni so tudi oglasi in objave, v katerih za privabljanje ljudi ukradejo identiteto znanih oseb. "Na Facebooku smo naleteli na video montažo Luke Dončića, ki naj bi visoke vsote služil kar iz udobja domačega kavča, preko spletne aplikacije. Po razvpiti aplikaciji Conti, na kateri so denar izgubili številni Slovenci, je to očitno nova črna luknja za investiranje denarja. Ljudem vsekakor svetujemo, naj tem prevaram ne nasedajo."
Sedem let po elektronski pošti v Sloveniji kroži lažna pošta, v kateri se pošiljatelj predstavi kot heker, ki je vdrl v računalnik in vas ves čas opazuje. "Neznanec trdi, da je vaš računalnik okužil z virusom, ki vas je preko kamere posnel pri masturbiranju. Zahteva nakazilo odkupnine v eni izmed kriptovalut, drugače bo posnetek poslal vsem vašim kontaktom. Sporočilo lahko obravnavate kot vsako drugo neželeno pošto," svetujejo strokovnjaki za informacijsko varnost.
Naslednja vrsta aktualnih prevar so lažne nagradne igre. "Namen je zvabiti uporabnike v plačljivi SMS-klub. Simbolični znesek 1 evro naročnine se po nekaj dneh spremeni v mesečno naročnino tudi do 100 evrov, ki jih vsak mesec trgajo s kreditne kartice. Če prejmete tovrstne reklame, vam svetujemo, da jih enostavno ignorirate. Ne klikajte na povezave ter ne izpolnjujte obrazcev za prejem telefonov v nagradnih igrah ali anketah."
Pazljivo pri nakupih s popusti
Ob bližajočem se črnem petku so se z opozorili v zvezi s popusti in spletnimi nakupi oglasili tudi na ministrstvu za gospodarstvo: "Za znižanja v okviru črnega petka veljajo iste zakonske določbe kot ob siceršnjih uvedbah akcij in popustov. Izdelek, za katerega je trgovec predvidel določeno znižanje, mora biti označen z dvema cenama, to je z znižano in prejšnjo ceno. Potrošnikom, ki kupujejo v okviru akcij oziroma popustov, svetujemo, da kupujejo premišljeno. Če si potrošnik kasneje premisli in z izdelkom ni nič narobe, ga prodajalec ni dolžan zamenjati oziroma vrniti kupnine. Drugače velja, če se potrošnik odloči za nakup v spletni trgovini; tu si lahko premisli ter o tem obvesti prodajalca najkasneje v roku 14 dni od dneva prejema izdelka. Prav tako velja, če je izdelek, ki je bil kupljen v okviru »črnega petka«, neskladen oziroma ima napako. V tem primeru ima potrošnik enake pravice, kot če bi bil izdelek kupljen v okviru redne prodaje. Pri nakupih v spletnih trgovinah je zaradi prevar potrebna posebna previdnost. Bolj varno je nakupovanje pri preverjenih trgovcih oziroma pri trgovcih, ki imajo vse podatke o podjetju in druge informacije, pomembne za potrošnike, dosegljive na vidnem mestu in na jasen način."
Kaj lahko storimo, če postanemo žrtev prevare ali na to sumimo?
"Vsekakor je prav, da vsako prevaro prijavimo. Kadar ugotovimo, da smo žrtev prevare pri spletnem nakupu, je potrebno kontaktirati svojo banko, da bo skušala pri banki prejemnici plačila doseči preklic transakcije. Nato se lahko obrnete na pristojni organ za izvensodno reševanje sporov (podatek najdete na spletnih straneh vaše banke). Zelo koristno za vse je, da lažne spletne trgovine sporočamo banki, na Si.CERT ali tudi na policijo, da se te spletne trgovine čimprej uvrstijo na sezname zlorab, ki si jih med seboj banke in organi tudi delijo. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da je bila transakcija na določeni spletni trgovini zavrnjena. To je lahko razlog, da jo je banka uvrstila na svoj seznam zlorab in zavrnila transakcijo," svetuje Bojana Pleterski.
Triki spletnih trgovcev
Spletni trgovci se poslužujejo najrazličnejših trikov, s katerimi potrošnike pripravijo do tega, da kupujejo več in da se za nakup odločijo hitreje. Orodja za pomoč trgovcem pri povečanju prodaje so lahko recimo odštevalniki časa, ki ga ima kupec na voljo za nakup, ki so način za ustvarjanje nujnosti in spodbujanje kupcev, da v naglici kupijo izdelke ali pa števci nizkih zalog, ki uporabljajo psihološke sprožilce, da sprožijo občutek pomanjkanja in povečajo prodajo.
Spletno mesto za načrtovanje potovanja vam tako lahko pove, da so pred vašimi naslednjimi počitnicami na voljo le še tri hotelske sobe po določeni ceni ali pa vam e-trgovina sporoča, da imate samo še 10 minut časa, da kupite tisto obleko v nakupovalnem vozičku. Prodajalci in tržniki vedo, da bo spodbujanje nekakšnega strahu pred zamudo dejansko spodbudilo k temu, da boste ukrepali, ne glede na to, ali je prikazani števec časa ali števila artiklov resničen ali ne.
Enako velja za prikazovanje ocen in mnenj za označevanje nečesa kot najbolje prodajanega, ali pa za navedbo, da je nekdo drug v vašem omrežju že kupil isti izdelek. Včasih je tisto, kar vam je prikazano, resnično, včasih ni, pogosto pa je nemogoče vedeti, kaj je v resnici.
Omejen čas razprodaj-pravi magnet
Zakaj nas privlačijo spletni nakupovalni dogodki kot sta črni petek in spletni ponedeljek? Trženje pomanjkanja daje potrošnikom vedenje, da te razprodaje ne bodo večne. Ljudi vodi prepričanje, da bodo sklenili ugoden nakup, še posebej, če menijo, da so pri tem časovno omejeni. Potrošniki se znajdejo pod pritiskom, da se jim bo enkratna neponovljiva ponudba izmaknila, če ne bodo nemudoma ukrepali. Ob tem včasih zavlada prava nakupovalna histerija. Vredno je omeniti, da več trgovcev odkrito priznava, da črni petek in spletni ponedeljek sploh nista dneva na katera bi ponujali najbolj ugodne ponudbe.
Lažne recenzije izdelkov in napihnjeno število ocen
Spletni nakupovalci imajo večjo željo po nakupu stvari, ki imajo dobre ocene in recenzije, več vprašanj in odgovorov ter ustvarjajo videz priljubljenosti na družbenih medijih. Ocene in recenzije drugih uporabnikov so med najpomembnejšimi korelacijami s prodajo novih izdelkov, pri tem pa lahko bolj vpliva količina ocen kot pa to, ali so te ocene dobre ali slabe, saj so ljudje nagnjeni k nakupovanju stvari, ki jih vidijo kot priljubljene. Izdelek z oceno 4,3 in 10.000 ocenami bo seveda veliko boljša od stvari s 3,3 zvezdicami z 10.000 ocenami, vendar se bo izdelek z oceno 3,3 in 10.000 ocenami morda prodajal precej bolje kot izdelek z oceno 4,0 z zgolj šestimi ocenami kupcev. Kakovost ocen je pomembna, a količina vseeno zmaga. Težava je tudi v lažnih ocenah in lažnem številu ocen, na številke, ki jih predstavlja prodajalec na svoji spletni strani se ne moremo zanesti.
Aplikacije za nakupovanja, ki lahko zasvojijo
Priljubljena velika spletna platforma Temu, ki ima vsaj 92.000 uporabnikov, se sooča z očitki, da lahko dizajn in način delovanja njihove spletne strani in aplikacije povzroči zasvojenost. Posebno problematičen je njihov sistem nagrajevanja, ki je podoben igri na srečo. Spletni nakupovalec v njihovi aplikaciji naleti na kolo sreče, ki ga lahko zavrti in si s tem pribori popust, ki ga lahko uporabi pri naslednjem nakupu.
Nizke cene spletnih trgovcev Temu, Shien in AliExpress privabljajo mnoge kupce, ob tem pa je kakovost njihovih izdelkov zelo vprašljiva, lahko so izjemno škodljivi zdravju. Seulske oblasti so vzele pod drobnogled izdelke priljubljenih kitajskih trgovcev in pri modnih dodatkih, ki jih med drugim prodajata priljubljena spletna trgovca Shein in Temu, odkrile strupene snovi. V nekaterih primerih so tudi za več stokrat presegle dovoljene ravni. Tako so v čevljih, naročenih prek Sheina, odkrili visoke vsebnosti ftalatov – kemikalij, ki se uporabljajo za večjo prožnost plastike. Pri enem paru so zaznali raven, ki je 229-krat presegla zakonsko dovoljeno mejo. Kot je povedal eden od članov seulske ekipe, so te snovi nevarne in lahko med drugim povzročijo neplodnost. Poleg tega so v Sheinovih pokrovčkih odkrili dvakrat preseženo dovoljeno vrednost formaldehida, kemikalije, ki se običajno uporablja v izdelkih za gradnjo domov. V dveh stekleničkah laka za nohte pa so ugotovili dioksan, katerega vrednost je 3,6-krat presegla dovoljeno. Sandali iz Temuja so medtem vsebovali vrednosti svinca, ki so več kot 11-krat presegale dovoljeno mejo.
Pretirano potrošništvo in materializem
Ob poplavi produktov, ki nam skačejo pred nos vsakič, ko obiščemo splet, se splača vprašati, ali določen izdelek resnično potrebujemo. Še včeraj niste vedeli, da obstaja aparat izključno za kuhanje riža, danes ste videli oglas zanj in se v hipu odločili, da ga nujno potrebujete. Ko izdelek dobite na dom, ga nekaj časa uporabljate, nato pa vam zgolj jemlje prostor poleg zaprašenega aparata za peko kruha, posode za fondi in pekača za vaflje. Zveni znano? Potrošniki bi se morali malo bolj brzdati in se ne prepuščati vzgibom po mrzličnemu nakupovanju s katerim zgolj obremenjujemo naš planet in izgubljamo denar. Raje kot materialne spominke, kopičimo spominke v obliki doživetij, namesto zadovoljevanja estetskih čutov z ogledovanjem spletnih ali fizičnih trgovin, zavijmo v naravo in tam naberimo zbirko čudovitih razgledov, rastlin in živali, ki zbudijo čudenje. Namesto kupovanja krame za enkratno uporabo, zato ker je bila poceni in nam je ne bo škoda zalučati v smetnjak, če se bo izkazala za še bolj neuporabno, kot smo menili, se lotimo reciklaže ali popravila kakšnega starega izdelka.
