Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig in krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdorkoli pričakoval. Po njegovem mnenju število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek podpis kolektivne pogodbe vidita kot velik dosežek. Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je sicer prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov.
Vlada in sindikati javnega sektorja so v petek podpisali:
- Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju
- Kolektivno pogodbo za javni sektor
- Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
- Dogovor o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti
- Dogovor o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- Kolektivne pogodbe ter in anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju
Za policiste zgodovinsko, vojakov ni zraven
Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, so k podpisu pristopili tudi nekateri sindikati iz tega stebra. Med njimi tudi Sindikat državnih organov Slovenije in oba policijska sindikata.
V policijskih sindikatih so še posebej zadovoljni, ker so z vladno stranjo danes podpisali tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti. Ocenili so, da je bil danes dosežen zgodovinski preobrat za vse zaposlene v policiji, in pojasnili, da so "utrdili temelje za prihodnje pravično vrednotenje in izboljšanje pogojev dela" za njihove člane.
Popoldne, nekaj za ostalimi sindikati, so k podpisu pristopili tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki so sicer podpisali zgolj aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi krovne kolektivne pogodbe za javni sektor. Ob tem pa so sporočili, da večji del njihovih stavkovnih zahtev še naprej ostaja neuresničen in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov pa se nadaljuje.
Med tistimi, ki se za podpis dokumentov niso odločili, pa so denimo oba sindikata, ki zastopata vojake, in Sindikat delavcev v zdravstveni negi.
Razvrstitev v plačne skupine se ne spreminja
Z vstopom v prenovljeni plačni sistem se v javnem sektorju s 1. januarjem 2025 obeta vrsta sprememb. Predvideni so postopni dvigi plač in med drugim spremembe pri nagrajevanju in napredovanju, določen je način usklajevanja plač z inflacijo. Razvrstitev v plačne skupine se ne spreminja, z izjemo plačne skupine J, ki ni več samostojna plačna skupina, ampak je vključena v ostale plačne skupine. V kolektivni pogodbi za javni sektor ni več orientacijskih delovnih mest. Uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede za večino javnih uslužbencev se določajo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev.
Pet plačnih stebrov
- funkcionarji
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih
Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu 8821,04 evra bruto
Nova plačna lestvica ima 67 plačnih razredov. Razlika med plačnimi razredi je namesto sedanjih štirih po tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto. Trenutno dobrih 27.000 od skupno približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejema doplačilo do minimalne plače. Pod minimalno plačo je prvih 25 plačnih razredov. Najvišji, 66. plačni razred je vreden 6087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8.
V povprečju okrog 19-odstotni dvig plač
Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov. Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po nekaterih ocenah v povprečju 19-odstoten. V povprečju naj bi se plače dvignile za 380 evrov bruto. V ta znesek niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne.
Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. Ker so dvigi plač različno visoki, bodo nekateri uslužbenci celotni dvig prejeli že prej.
Primeri zvišanja plač v nekaterih poklicih:
- policist in vojak
Zdajšnja izhodiščna plača: 1.219 evrov
Nova izhodiščna plača: 1.636 evrov
Dvig plače v evrih: 417 evrov (34 %)
- gasilec
Zdajšnja izhodiščna plača: 1.219 evrov
Nova izhodiščna plača: 1.685 evrov
Dvig plače v evrih: 466 evrov (38 %)
- učitelj
Zdajšnja izhodiščna plača: 1.669 evrov
Nova izhodiščna plača: 2.135 evrov
Dvig plače v evrih: 466 evrov (28 %)
- višji zdravnik specialist PPD1
Zdajšnja izhodiščna plača: 4.277 evrov
Nova izhodiščna plača: 4.884 evrov
Dvig plače v evrih: 607evrov (14 %)
- sr. med. sestra v intenzivni terapiji III
Zdajšnja izhodiščna plača: 1.604 evrov
Nova izhodiščna plača: 1.897 evrov
Dvig plače v evrih: 292evrov (18 %)
- socialni delavec VII/2
Zdajšnja izhodiščna plača: 1.669 evrov
Nova izhodiščna plača: 2.073 evrov
Dvig plače v evrih: 404evrov (24 %)
