Kljub drugačnim napovedim so k podpisu kolektivne pogodbe pristopili tudi sindikati drugega stebra. Predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk je za časnik Večer dejal, da je to storil s težkim srcem: »Ne morem tvegati, da bi zaposleni v državni upravi, v upravah lokalnih skupnosti in organih pravosodja ostali brez dogovorjenih plač.«
Dokumente so v imenu vlade podpisali pristojni ministri.
Podpisa se je udeležil tudi premier Robert Golob. Današnji dan je označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja ter poudaril, da število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisom dokumentov za uveljavitev plačne reforme.
Golob je izpostavil, da nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je današnji dan označil za pomembnega. »Plačna reforma bi morala zavreti oziroma preprečiti odhajanje osebja iz javnega sektorja,« je poudaril Štrukelj in izrazil upanje, da bo mlade strokovnjakinje in strokovnjake spodubila k vključevanju v javni sektor. Kot pomemben dosežek je označil določbo, da se bodo plače javnih uslužbencev vsakoletno usklajevale z inflacijo in tako usklajevanje ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je dejal, da so dosegli večino ciljev, ki so si jih zadali. Izpostavil je ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo več imel določene plače, ki je nižja od minimalne. Počivavšek je izrazil tudi prepričanje, da bo imel dogovor dolgoročne učinke na plače tudi v zasebnem sektorju.
Namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je dejala, da so bila pogajanja zahtevna, vendar korektna: »Z rezultati tega bodo javni uslužbenci dobili ustreznejša vrednotenja dela, država pa bo postala boljši delodajalec.«
Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je sicer prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, s čimer je zahtevani kvorum – vsaj polovice podpisov vseh sindikatov – za uveljavitev izpolnjen. »Ne pomnim, da bi že kdaj podpisalo tako veliko število sindikatov in da bi bili sindikati kadarkoli tako enotni,« je poudaril Počivavšek, Ramšak Pešec pa dodala, da bodo vse sindikate, ki niso prispevali svojega podpisa, obvestili, da to še vedno lahko storijo.
Največja prenova plačnega sistema po letu 2008
Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju so potekala na več ravneh: krovni in v okviru stebrov, znotraj katerih so se pogajali še po dejavnostih. Izpogajana reforma je s plačnimi dvigi za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač, ki so različna, bi se uveljavljala postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden z začetkom novega leta, zadnji pa s 1. januarjem 2028. Nekoliko drugače je dvig plač urejen za poslance, funkcionarje vlade in državnega sveta, ki bi se jim plačna zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu bo po novem določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1.254 evrov bruto. Osnovna plača v najvišjem, 67. plačnem razredu pa je predvidena v višini 8.821 evrov bruto.
