Po številu najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev in intervencij Državne enote za varstvo pred NUS (DEvNUS) spada dolenjska regija v slovenski vrh. Kot pojasni Bojan Kopač, sicer prednjači severnoprimorska regija s sredstvi s soške fronte, sledi ji precej večja osrednja Slovenija s pridruženo Gorenjsko ter nato Dolenjska, ki vključuje tudi Posavje in Belo krajino.
Zadnja zelo zahtevna akcija pripadnikov DEvNUS v Sloveniji je potekala 20. novembra v Novi Gorici, na območju frontne linije med italijansko in avstro-ogrsko armado v obdobju prve svetovne vojne, prav tako so jo ob koncu druge svetovne vojne z letali močno bombardirali zavezniki, pripoveduje Kopač. Takrat so na gradbišču železniške postaje uspešno onesposobili 104 kilograme težko angleško letalsko bombo. Ta je bila že osma, ki so jo našli pri prenovi in nadgradnji postaje.
Veliko jih je v Krki in Savi
Na dolenjskem koncu Slovenije večina NUS izhaja iz obdobja druge svetovne vojne, iz pehotnega bojevanja, obstreljevanja topništva in deloma tudi odmetavanj bomb z letali, navede Kopač, ki je o teh »nevidnih« spominih iz vojn na Dolenjskem pred kratkim predaval tudi v Dolenjskem muzeju. Tako kot na kočevsko-ribniškem območju je tudi tu večina ostankov iz obdobja roške ofenzive v letu 1942, deloma pa tudi nemških sredstev iz poznejšega obdobja vojne in po kapitulaciji Italije. »Glede posameznih NUS se najde največ minometnih min, ročnih bomb, pehotnega streliva, topovskih izstrelkov srednjega kalibra, kasetnih letalskih bomb in klasičnih letalskih bomb manjšega kalibra, na območjih, na katerih so partizani napadali utrjene domobranske ali nemške postojanke, pa tudi angleška eksplozivna sredstva. Starejše najdbe, ki jih je zanemarljivo malo, so samo za Savo pri Brežicah, kjer je bila stacionirana topniška enota in je tam imela strelski poligon,« opiše.
Na NUS v veliko primerih ljudje naletijo pri različnih aktivnostih v naravi – sprehodih, gobarjenju in nabiranju gozdnih sadežev, precej najdb pa je tudi pri prenovah ali podiranju starih objektov. »Že med vojno in po njej so vojaška sredstva skrivali v objekte ali pa jih zakopavali neposredno ob njih. Za hranjenje ali odmetavanje NUS so pogosto uporabljali tudi jezera in reke. Na Dolenjskem je Krka neusahljiv vir teh sredstev. Okrog Kostanjevice na Krki smo imeli nešteto potapljaških akcij iskanja NUS, pa so tam po vsaki poplavi ali povečanem pretoku še vedno najdbe. Podobno velja za Savo, ki skriva ogromno eksplozivnih sredstev, ki so ostala v njej ob umiku različnih vojaških enot proti Avstriji,« pove Kopač.
Stjepan Romarić, vodja skupine za dolenjsko regijo, ki trenutno šteje štiri pripadnike DEvNUS, sicer jih je v Sloveniji 34 v šestih oddelkih oziroma regijah, pojasni, da imajo zadnja leta v povprečju okoli 50 intervencij letno. Med večjimi akcijami v preteklosti omeni najdbe treh 50-kilogramskih letalskih bomb v Češči vasi, v bližini podjetja Adria v novomeški občini, 114 predvsem topovskih granat in minometnih min v Dobličah v Beli krajini, 250-kilogramski letalski bombi pri Bregu in Rožnem v Posavju, 75 ročnih bomb in več kot 1000 kosov pehotnega streliva v gozdu nad Podturnom proti Bazi 20.
Kako ravnati?
»NUS so izdelana tako, da reagirajo ob določeni aktivnosti tistega, ki z njimi rokuje, saj imajo varovalne sisteme, ob udarcu na cilj ali pa po določenem času eksplodirajo. Če ne eksplodirajo, so v nekem stanju pripravljenosti in lahko še vedno eksplodirajo ob neposrednem posegu vanje,« opozori Bojan Kopač. Kot poudari, je prvo pravilo, da najdenega sredstva ne premikamo, drugo pa, da zagotovimo varnost v okolici.
Če ljudje sumijo, da so našli NUS, naj o tem obvestijo Civilno zaščito na 112 ali policijo na 113 ter dispečerju natančno opišejo kraj najdbe; če imajo s seboj telefon in je tam signal, jih bo ta lahko lociral tudi prek njega in tako označil pozicijo. »Še bolj kot sam opis najdenega sredstva z dimenzijami je pomembna njegova fotografija. Predmet fotografirate s telefonom in sliko pošljete dispečerju na 112 ali 113. S pomočjo slike lahko na daljavo identificiramo predmet in se tudi kakovostneje pripravimo na intervencijo odstranitve ali uničenja,« pojasni in doda, naj ljudje, če je le mogoče, počakajo na kraju pripadnike DEvNUS, ali pa vsaj vizualno označijo bližino kraja najdbe in to sporočijo dispečerju. »Intervencija se lahko izvaja le v dnevnem času, razen v določenih primerih večje ogroženosti, zato prijava zvečer ali v mraku ni primerna. Takrat na kraju storite vse ukrepe za varnost in dokumentiranje ter nato prijavite ob primernejšem času.«
Vsa pravila ravnanja z NUS govorijo, da teh sredstev ne smemo premikati, kaj šele odnesti s kraja, prevažati in nato hraniti v domačem okolju, opozori Kopač. »Pri tem gre lahko za prekršek ali tudi kaznivo dejanje ogrožanja. Vse postopke v povezavi z 'ljubiteljsko-zbirateljskim' odstranjevanjem NUS vodi policija. Eden zadnjih tragičnih primerov takega ravnanja na Dolenjskem je bil, ko je nekdo s stružnico čistil notranjost granate iz obdobja prve svetovne vojne in je pri tem prišlo do eksplozije. Zbiralec je zaradi poškodb umrl,« še pove Bojan Kopač.
