Dogajanje okoli razpisa je vseskozi na očeh javnosti, kar je glede na milijone javnega denarja, ki so v igri, povsem upravičeno. Podprtih je bilo tudi veliko projektov v Pomurju. Poleg znanih in že uveljavljenih igralcev v gostinstvu in turizmu, kot so Terme Vivat, Radgonske gorice in Terme Banovci, so na razpisu uspela tudi podjetja, ki v lokalnem okolju niso bila posebej znana, vsaj ne v tovrstni dejavnosti. Ker je sofinanciranje časovno pogojeno, saj se morajo projekti izvesti do konca junija 2026, se mudi. Kopica investicij tako prehaja v izvedbeno fazo, a pri upravičencih do sredstev je zaznati silne težave zaradi novih energetskih zahtev, ki projekte dražijo, dolgotrajnega pridobivanja gradbenih dovoljenj in zapiranja finančne konstrukcije. Danes je, kot so nam potrdili na ministrstvu, aktivnih 55 pogodb o sofinanciranju projektov. Od 60 upravičencev se štirje niso odločili podpisati pogodbe, eden pa je od že podpisane pogodbe o sofinanciranju odstopil.
Znano je, da med podpisniki ni Leona Krpiča oziroma družbe Super 16, ki je načrtovala glamping v Suhem Vrhu, preostali upravičenci s projekti v pomurski regiji, teh je zdaj skupno deset, pa imajo po navedbah ministrstva aktivne sofinancerske pogodbe. Poleg prej navedenih so to še družbe Pika Petra Pevec Rituper z Glamping parkom Pika, Elproing z Resortom Nindri Indri v Suhem Vrhu, Pannonian Glamping z Glampingom Pannonia, eVision turizem z butičnim hotelom na Kapeli, Šinkec, d. o. o., z Glampingom Oaza Moravske Toplice, My Consulting s turističnim nastanitvenim objektom v Selu na Goričkem in Grede z Zlatim poljem v Tešanovcih. Če odštejemo Krpičev projekt, je skupna vrednost turističnih projektov v Pomurju več kot 40,5 milijona evrov, ministrstvo pa bo prispevalo več kot 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Paradižnik bo hrvaški
Med projekti, ki izstopajo, tako glede vrednosti kot odobrenih nepovratnih sredstev in nosilca projekta, je nedvomno gradnja gostišča s prenočišči Zlato polje v Tešanovcih, za kar je družba Grede Tešanovci upravičena do 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. O projektu podjetja, ki se sicer ukvarja s pridelavo paradižnika, smo že poročali, novost pa so lastniške in kapitalske spremembe v družbi, ki so se zgodile v zadnjih mesecih. Letos poleti je namreč v družbo Prodax, ki je 99,99-odstotna lastnica Gred, lastniško vstopil Marjan Cigan, znani gostinec iz Srednje Bistrice, oziroma njegova družba Cigan, d. o. o., ki je postala 25-odstotna lastnica. V novi lastniški strukturi Gred si zdaj po 25 odstotkov poleg Cigana delijo Marjan Maček, družba Perunika v večinski lasti Bojana Berdena in družba Financ svetovanje v lasti Franca Cipota. Hkrati se je osnovni kapital Gred s konverzijo terjatev po posojilni pogodbi zvišal s 40 na dobrih 590 tisoč evrov. To pa še ni vse. Kot vse kaže, se v bližnji prihodnosti obeta popoln lastniški prevzem Gred oziroma vsaj dela, ki se bo še naprej ukvarjal s pridelavo paradižnika.
Premoženje družbe razen nepremičnin, kjer bo nastalo Zlato polje, je namreč pod hipoteko za zavarovanje izvršljive pogojne in bodoče terjatve v višini več kot 1,2 milijona evrov hrvaške družbe Rajska. Gre za največjega hrvaškega proizvajalca malega paradižnika, iz Svete Nedelje pri Zagrebu, v lasti Zvonimirja Belića. Na parceli v Tešanovcih pa se bodo, kot nakazuje tabla, kmalu začela dela, predvidoma jih bo izvajala družba Proing iz Bodoncev. Gradili bodo več objektov z uporabno površino okoli 2200 kvadratnih metrov, celotna investicija bo stala 5,1 milijona evrov oziroma 6,2 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Zlato polje bo zajemalo bivalni objekt z 20 sobami in okoli 50 ležišči, osrednji objekt z vhodom, recepcijo, fitnesom, veliko pokrito zunanjo teraso, večjim apartmajem za posebne goste in konferenčno dvorano za do 20 oseb ter še restavracijo za 50 oseb in dvorano za seminarje za 70 oseb.
Morda še en razpis
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport zatrjujejo, da večina upravičencev izpolnjuje vse pogoje in zahteve javnega razpisa in so v roku predložili pravnomočno gradbeno dovoljenje ter izkaz o energetskih lastnostih stavbe. Priznavajo pa, da so pri nekaterih investicijah zaznali objektivne težave, ki jih rešujejo v okviru zakonskih možnosti skupaj z upravičenci. »Zaradi uspešnosti tega ukrepa v okviru načrta za okrevanje in odpornost z vidika novih nastanitvenih enot, ki jih bo pridobila Slovenija, ter z namenom, da bomo učinkovito počrpali vsa sredstva, ki so na voljo za izvedbo tega ukrepa, razmišljamo o možnosti izvedbe dodatnega javnega razpisa. Morebitni dodatni javni razpis bo izveden iz ostankov sredstev obstoječega javnega razpisa,« so dejali in dodali, da bo več informacij na voljo, ko bo sprejeta končna odločitev.
Številke boljše, a rekord se zdi neulovljiv
Pomurskemu turizmu gre letos glede na število prihodov in prenočitev precej dobro in opazno bolje kot lani. Do septembra je bilo v regiji okoli 220 tisoč turističnih prihodov in skoraj 700 tisoč prenočitev. To je za okoli pet oziroma šest odstotkov bolje kot v enakem obdobju lani, toda še vedno ne na ravni rekordnega leta 2019, ko smo v celotnem letu v regiji našteli več kot milijon turističnih prenočitev. Bodo naši turistični ponudniki konec leta ujeli to mejo? Zdi se, da ne, saj je bilo v rekordnem letu 2019 do septembra v Pomurju opravljenih že več kot 234 tisoč prihodov in 736 tisoč prenočitev, kar je za okoli šest odstotkov več kot letos, povsem nemogoče pa tudi ni.
